Južnoafriški vrh BRICS držav avgusta 2023 je na novo ukrojil podobo sveta. Predrag Tašić, stalni kolumnist rubrike Prisluhni si, univ. dipl. novinar z dolgoletno kilometrino in številnimi novinarskimi nagradami v nekdanji Jugoslaviji ter avtor večih knjig, je tokrat vzel pod drobnogled ekonomski vidik in politične peripetije dogodka iz zornega kota različnih svetovnih medijev. In z lastnim vpogledom v izginjanje unilateralnega sveta kot smo ga poznali.

BRICS je skupina svetovnih gospodarstev v razvoju (Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike), ki se je na 15. vrhu v Johannesburgu (Južna Afrika) razširila na še šest držav z vzhoda (Združeni arabski emirati, Argentina, Egipt, Etiopija , Savdska Arabija in Iran), ki bodo s 1. januarjem 2024 postale redne članice skupine hitro rastočih gospodarstev.

Nepričakovana širitev skupine BRICS je povzročila zadovoljstvo na globalnem jugu in zavist na neo – kolonialnem zahodu, saj je 24. avgusta prečkana rdeča črta, ki ločuje stari in novi svet. Še toliko bolj zaradi obljube, da se bo širitev skupine nadaljevala tudi poleti 2024 na 16. vrhu v ruskem Kazanu. Na sprejem namreč čakajo še Alžirija, Bangladeš, Bahrajn, Belorusija, Bolivija, Kuba, Honduras, Indonezija, Kazahstan, Kuvajt, Maroko, Nigerija, Palestina, Senegal, Tajska, Venezuela in Vietnam.

BRICS bo tako do konca leta 2023 skupina petih držav, ki predstavljajo skupaj več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, več kot četrtino svetovnega BDP in 18 odstotkov svetovne trgovine. Skupina velja za zgodbo o uspehu, njen skupni delež v svetovni proizvodnji se je med letoma 2010 in 2021 zvišal z 18 na 26%. Vladimir Putin je v video govoru udeležencem povedal, kako so se naložbe držav članic BRICS v svetovno gospodarstvo v zadnjih 10 letih podvojile, skupni izvoz pa je dosegel 20 odstotkov celotnega svetovnega izvoza. Kot je po poročanju ruske agencije Tass dejal Putin:« V zadnjem desetletju so se medsebojne naložbe držav BRICS povečale za šestkrat…«

Svetovni jug je še posebej po februarju leta 2022 v skupini BRICS prepoznal silo, ki želi spremeniti svet tako, da postavi neokolonialni zahod in imperialistične Združene države Amerike na pravo mesto v multipolarnem svetu, ki bo prevladoval v 21. stoletju. Olga Trushchalova, avtorica medijske skupine Hacknem piše na medijski platformi Mirtesen: »Treba je omeniti, da je okvir starega sistema postal utesnjen za mnoge države sveta. Zato postaja platforma BRICS privlačna za vedno večje število ljudi, ki se želijo uveljaviti na njej. Dejansko je veliko bolj zanimivo živeti in se razvijati v interesu lastne države, kot pa nadaljevati kolonialno odvisno in popolnoma neperspektivno pot.«

Indijsko-kitajska nasprotovanja

Zakaj pravim, da je bila širitev skupine BRICS na vrhu, ki je potekal od 22. do 24. avgusta 2023, nepričakovana, če vemo, da sta bili na srečanju dve ključni temi, in sicer: širitev skupine ter promocija nove svetovne valute, ki naj bi postala konkurenca ameriškemu dolarju kot današnji svetovni rezervni valuti?

BRICS, ki je nastal leta 2009 predvsem kot trgovinsko-liberalna skupina, ki naj bi spodbujala trgovino in naložbe med članicami, se je začel spreminjati v globalno, svetovno politično-ekonomsko skupino, ki nasprotuje sedanji tako ekonomski kot politični ureditvi sveta. Nasprotuje torej nadvladi kolektivnega zahoda. V skupini so se s spreminjanjem njene vloge izkristalizirala tudi različna mnenja predvsem o obsegu same širitve in tudi načinu pridobivanja novi članic BRICS.

Kažejo se predvsem razlike, tako globalne, politične kot ekonomske na relaciji med Kitajsko, ki je danes najmočnejša članica te skupine ter Indijo, ki je v gospodarskem vzponu in bo v 21. stoletje najverjetneje četrti imperij ob boku ZDA, Kitajske in Rusije.

Indija se ne želi distancirati od zahoda, kar je naredila Rusija. In verjetno bo kmalu v takšno rusko držo s strani ZDA in EU prisiljena tudi Kitajska.

• Indija se torej za zdaj ne želi postaviti v tej globalni tekmi na nobeno stran, želi sodelovati z vsemi, pri čemer pa ne pozablja na slabe izkušnje iz svoje polpretekle zgodovine, ko je bila kolonija Velike Britanije. Če povem drugače, Indija pri sodelovanju tako z vzhodom kot z zahodom v prvi vrsti upošteva lastne koristi.

V nasprotju z Indijo si Kitajska takšne drže ne more privoščiti. V njenem primeru namreč velja, da jo čaka neizbežen konflikt z Združenimi državami Amerike, in sicer ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah leta 2024, torej, ne oziraje se na to, če bodo na oblasti demokrati ali republikanci. Kitajsko torej čaka konflikt z ZDA, najprej bo to ekonomski, ki mu utegne slediti tudi vojaški. Razlog za tovrsten razplet pa ne tiči v kitajskem načinu razmišljanja (WIN-WIN) , temveč v ameriški politiki in načinu poslovanja v katerem obstajata samo dve možnosti: zmaga ali poraz. V tem lahko najdemo tudi pojasnilo za razlike pri predlagani ideji širitve skupine BRIC-a.

Indija je nasprotovala hitri rešitvi, še posebej v smeri, da bi se oblikovala skupina, ki bi bila odprto naperjena proti zahodu. V nasprotju z njo se je Kitajska zavzela za hitro širitev in sprejem novih držav, za katere je znano, da so nasprotnice sedanjega imperija. Tako je, po mojem mnenju, uradni Peking želel pokazati Washingtonu ne le svojo moč in vpliv, ki ga ima, ampak pridobiti tudi čim več prijateljskih tržišč, in sicer v obdobju, ko se Kitajski omejuje dostop do zanjo najbolj zanimivih tržišč ZDA in EU.

• Na različno mnenje o širitvi je vplivala tudi ekonomija in realnost, ko Indija še ne želi dokončno izbrani le ene strani, bodisi zahod bodisi vzhod. Do leta 2075 naj bi namreč po najnovejši objavi Investicijske banke Goldman Sachs Indija postala drugo največje gospodarstvo na svetu, pri čemer bi prehitela Nemčijo, Japonsko in ZDA.

Glavni argumenti za takšno oceno so po poročanju CNN naslednji dejavniki: rast prebivalstva Indije, napredek države na področju inovacij in tehnologije, večja kapitalska vlaganja in naraščajoča produktivnost delavcev.

Indija ima tudi velik odstotek gospodarsko aktivnega prebivalstva, ki je sposobno preživeti mlajše in starejše sodržavljane, pravi analitik Goldman Sachsa Santana Sengupta. “To je res priložnost za Indijo, da vzpostavi proizvodne zmogljivosti in nadaljuje z rastjo v sektorjih storitev in infrastrukture,” je dodal Sengupta.

Prihodki indijske tehnološke industrije naj bi se do konca leta 2023 povečali za 223,7 milijarde evrov, napoveduje indijsko nevladno trgovinsko združenje Nascom. Po poročilu Goldman Sachsa indijsko gospodarstvo poganja domače povpraševanje, za razliko od mnogih gospodarstev v regiji, ki so bolj odvisna od izvoza. Pri tem je do 60 odstotkov indijske gospodarske rasti v veliki meri mogoče pripisati domači porabi in naložbam. V prvem četrtletju je indijski BDP na letni ravni zrasel za 6,1 odstotka, ocenjujejo pa, da bo indijska gospodarska rast ob koncu letošnjega leta znašala 7,2 odstotka.

Za razliko od Indije, Kitajsko bremeni nizka rodnost; kitajska politika »enega otroka« je prinesla pogubne posledice tudi ekonomiji države. Zagon gospodarstva je nižji od pričakovanega.

Nova posojila v kitajskih juanih so bila julija 2023 najnižja v obdobju zadnjih 14 let. Kot je sredi avgusta 2023 objavila Ljudska banka Kitajske (PBOC) je vrednost novih kitajskih posojil v nacionalni valuti ( posojila v juanih predstavljajo več kot štiri petine vseh posojil na Kitajskem) julija znašala 345,9 milijarde juanov. Ta številka je bila precej nižja od tržnih pričakovanj, ki so predvidevala zadolževanje v višini 800 milijard juanov in hkrati najnižja od novembra 2009.

Vrednost posojil je občutno nižja tudi v primerjavi z istim mesecem lani, ko so si komitenti izposodili 679 milijard juanov, predvsem pa v primerjavi z junijem, ko so zabeležili posojila v višini 3005 milijard juanov.

Prispevek lahko nagradite z zneskom po lastni presoji!

Česa se boji Indija

Indija se boji da bi širitev BRICS-a povzročila krepitev Kitajske v azijskih državah. Na predvečer vrha BRICS-a je Generalni direktorat za zunanjo trgovino Indije (DGFT) sporočil, da je ta država omejila uvoz prenosnih, tabličnih in osebnih računalnikov, ki bo v prihodnje mogoč le s posebno licenco. Ta ukrep, ki naj bi spodbudil domače proizvajalce, začne veljati takoj, je poročal Reuter. Drugi indijski vladni vir je agenciji dejal, da je omejitev uvoza motivirana tudi z varnostnimi tveganji, saj želi New Delhi zmanjšati uvoz računalnikov s Kitajske.

Indija bo čim dlje nasprotovala sprejemu novih članic v BRICS zaradi strahu, da bi Kitajska lahko uporabila to skupino za razvoj svojih osebnih ciljev, piše indijski dopisnik za agencijo Bloomberg Mihir Sharma. Novinar v gradivu poudarja, da sta Kitajska in Indija v nekakšnem spopadu, hkrati pa bi želela vsaka od njiju biti vodilna v tem bloku v katerem se nahajata. Po mnenju dopisnika utegnejo prav takšne napetosti med Pekingom in New Delhijem preprečiti, da bi se skupina razširila in izzvala države zahoda.

Poleg tega je New Delhi predstavil zamisel, da bi se morale države BRICS-a osredotočiti na demokratične države z gospodarstvi v vzponu, kot sta Nigerija in Argentina. Medtem ko potencialni član organizacije – avtoritarna in monarhična Savdska Arabija – ne izpolnjuje teh parametrov, je dejal eden od sogovornikov ameriškega časopisa Bloomberg. Poudaril je:« “Kitajska zagovarja širitev BRICS-a, ker želi ZDA pokazati svoj mednarodni vpliv, svet v katerem je Kitajska glavna.”

Indija in Brazilija sta proti širitvi, saj bo potem njun vpliv še bolj zamegljen in oslabljen,« je dejal politični strokovnjak Ilja Graščenko konec julija za ruske RIA Novosti. Pri tem je omenil, da se indijski premier Modi prav zaradi nasprotovanja širitvi organizacije morda ne bo udeležil tega vrha BRICS-a (ta napoved se ni uresničila).

Širjenju BRICS-a po pisanju brazilskega časopisa Folha de S.Paolo nasprotuje tudi Brazilija. Po mnenju brazilskih diplomatov, ki so spregovorili za omenjen časopis, bi morale imeti nove članice BRICS-a »dovolj veliko število prebivalcev in razvito gospodarstvo«. Kot navaja Bloomberg naj bi Brazilija nasprotovala sprejemanju novih članic skupine zato, ker ne želi pokvariti odnosov z zahodnimi državami. Prav zato naj bi Brazilija tudi predlagala postopno sprejemanje novih članic preko postopka držav opazovalk in partnerskih držav; šele za tem bi prišla na vrsto obravnava vlog za njihovo članstvo v BRICS-u.

Brazilija ne želi izzvati zahoda

Brazilija in Indija se bojita, da bi se po sprejemu novih članic BRICS lahko spremenil v protizahodno platformo, pravi Sergej Lukonin član IMEMO (Ruski Inštitut za ekonomijo in mednarodne odnose) . Po njegovem mnenju so indijske in brazilske oblasti zaskrbljene, da bi širitev zavezništva lahko otežila usklajevanja v skupini predvsem zaradi razlik v gospodarski moči potencialnih članic.

Takoj ob prvem nastopu na vrhu v Južni Afriki je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva izjavil, da države članice BRICS nimajo cilja izzivati druge mednarodne organizacije ali akterje, kot so G7 ali ZDA, ampak “organizirati razvijajoči se globalni jug”. Kot poroča Reuters je Lula da Silva med nagovorom na vrhu skupine v Južni Afriki dejal še:” Samo organizirati se želimo, ne pa izzivati drugih držav in mednarodne organizacije.«

Če sta Indija in Brazilija naklonjeni ohranjanju status quo stanja, pa želi Kitajska, po mnenju Sergeja Lukonina, s pomočjo širitve na nove članice spremeniti BRICS v nekakšno alternativno finančno platformo obstoječim zahodnim institucijam.

V tem smislu se stališča Moskve in Pekinga ujemajo, kajti ruske oblasti si že dlje časa želijo vzpostaviti večpolarni svet, v katerem bi ustanove, kot so Evroazijska ekonomska unija (EAEU), Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) ter BRICS predstavljale alternativo Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki. Hkrati s tem pa naj bi se okrepil pogajalski položaj svetovnega juga v pogovorih z zahodom.

• Soglasja o tem po kakšni dinamiki in na kakšen način naj bi se širila skupina BRICS pred samim vrhom v Johannesburgu torej ni bilo. Še večja težava je bila v tem, da se v skupini odloča enotno oziroma, da je za sprejem novih članic potrebno soglasje vseh obstoječih.

Ker ni bilo pričakovati, da bi se potrebna enotnost glede širitve lahko vzpostavila na samem vrhu, so načrtovali vmesni korak, in sicer, da se najprej določijo merila, po katerih se bodo nove članice sploh izbirale. Tako je predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zagarova povedala, da BRICS še nima enotnega mehanizma za sprejem novih članov. Za Vedomosti je izjavila:« To je še v razvoju in o vseh vidikih razpravljamo skupaj.«

Bloombeerg ob navajanju uradnikov, ki so seznanjeni z razmerami, poroča, da Indija in Brazilija odločno nasprotujeta pozivu Kitajske k širitvi skupine BRICS. Vrh v Južnoafriški republiki naj bi ti dve državi skušal izkoristiti za razpravo o morebitni vključitvi dodatnih držav na postopen način, torej s statusom opazovalk ali kot nekakšen BRICS plus.

Trije dnevi, ki so odločali o usodi novega sveta

V ponedeljek zvečer, 21. avgusta, je v Južnoafriško republiko prispel kitajski predsednik Ši Džinping. Nisem zasledil podatkov o tem, s kom naj bi se srečal tega večera ali naslednji dan, toda presenetil je vse, ker se 22. avgusta ni udeležil prvega dneva vrha BRICS-a v Johannesburgu in je njegov govor prebral kitajski minister za trgovino Wang Wentao. V tem govoru je Ši Džinping kritiziral ZDA zaradi njene nagnjenosti k hegemoniji v svetu.

Ši je zapisal, da se ZDA nagibajo k boju proti državam, ki nasprotujejo njeni nadvladi v svetovnih zadevah ter na finančnih trgih. V govoru je še poudaril, da ima vsaka država pravico do razvoja in bi ljudje morali imeti možnost, da svobodno iščejo srečno življenje.

Pri tem je dejal:« Toda obstaja ena država, ki je obsedena z ohranjanjem hegemonije in se je zelo potrudila, da bi ohromila nastajajoče trge ter države v razvoju. Če se nekdo uspešno razvija, takoj postane tarča zaviranja s strani te države. Kdorkoli jo namreč dohiti, postane tarča obstrukcije«, je še prebral Wentao po poročanju South Mornng China Post.

Šijeva ekipa za omenjen kitajski časopis ni pojasnila, zakaj je kitajski predsednik izpustil prvi dan vrha. Generalna direktorica indo-pacifiškega programa pri German Marshall skladu Bonnie Glaser je na družbenem omrežju X zapisala, da bi odsotnost kitajskega premiera lahko pomenila, da nekaj ni v redu.

Jorge Guajardo, nekdanji mehiški veleposlanik v Pekingu je dejal, da bi morala biti odsotnost Šija velika novica v medijih. “Nenapovedana odsotnost, zlasti na večstranskem forumu, ki ga Ljudska Republika Kitajska redko zamudi, je res pomembna novica. Nekaj je definitivno narobe,” je dejal Guajardo.

Ši se je prvi dan srečanja sestal z južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso, udeležil naj bi se tudi večerje, ki jo je organiziral njegov gostitelj, vendar se kitajski predsednik ni pojavil, je poročal Tanjug.

Reuter pa je poročal, da so tudi Američani imeli informacije, da s širitvijo ne bo nič. Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan naj bi 22. avgusta za omenjeno agencijo dejal, da ni videti, da bi se BRICS spremenil v geopolitičnega tekmeca ZDA, ker naj bi imele države skupine različne poglede do nekaterih ključnih vprašanj.

Ši se je končno pojavil na sestanku vrha

Ši Džinping se je za tem 23. avgusta pojavil na sestanku vrha BRICS, ki je potekal za zaprtimi vrati in naj bi po poročanju agencije Reuter trajal 11 ur. Tega dne pozno popoldne je ruska RIA Novosti objavila novico, da Indija v celoti podpira širitev BRICS, kar naj bi dejal indijski premier Narendra Modi.

Tudi Reuter, ki je bil včasih britanska agencija, danes pa je njen lastnik kanadska firma, je objavil izjavo južnoafriške zunanje ministrice Naledi Pandor , da so se voditelji BRICS dogovorili o širitvi organizacije. Za tem so vsi svetovni mediji posredovali novico uradnega predstavnika Južnoafriške republike Anila Suklala, češ, da naj bi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa naslednji dan sporočil, katere države bodo sprejete v BRICS.

Toda Indija je vztrajala pri svojem nasprotovanju in Reuter je poročal:« Uradnik države BRICS nam je dejal, da naj bi merila za sprejem novih članic, kot jih je predlagal indijski predsednik Modi, vključevala tudi zahtevo, da članice ne bodo tarča mednarodnih sankcij, kar pomeni, da se iz potencialne kandidature izvzemata Iran ter Venezuela. Modi si je prizadeval tudi za minimalno zahtevo po kapitalskem BDP…«

Brazilski portal Wall, ki se je skliceval na osnutek sklepnega dokumenta vrha je poročal, da bodo nove članice BRICS Argentina, Iran, Savdska Arabija, Egipt in Združeni Arabski emirati. Po tej novici, objavljeni 24. avgusta, naj bi bile nove sodelujoče države v BRICS-u razporejene po geografskem načelu. In v skladu s tem pristopom naj bi se po pisanju tega portala na seznam uvrstila še ena afriška država, kar se je tudi zgodilo in petim novinkam se je tako pridružila Etiopija.

Zaporedje dogodkov

Kako je prišlo do tega, da so se voditelji BRICS odločili za sprejem novih članic, ne pa za predlagane vmesne korake, kot je sprejem v skupino opazovalk ali oblikovanje BRICS plus?

Preden odgovorim na to vprašanje, naj navedem še dve izjavi. Tako je RIA Novosti dne 24. avgusta objavila izjavo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je razplet na vrhu BRICS označil za uspeh južnoafriške diplomacije. Ruski predsednik Vladimir Putin je za tem na zaključnem srečanju voditeljev, povzeto po RIA Novosti, dejal: »Pokazalo se je, da delo ni bilo lahko in predsednik Ramaphosa je pokazal neverjetno diplomatsko spretnost pri usklajevanju vseh stališč, tudi tistih, ki so povezana s širitvijo BRICS«.

Iz vsega napisanega lahko o samem zaporedju dogodkov sklepam naslednje. Ši Džinping je v ponedeljek zvečer prišel v Johannesburg in se zvečer ali naslednje jutro sešel z južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphosom. Ta ga je seznanil, da med članicami ni soglasja glede hitrosti širjenja skupine. Jezen zaradi tega dejstva ni želel sodelovati na prvem dnevu srečanja držav BRICS in je njegov govor prebral minister Wantao. V znak protesta se tudi ni udeležil večerje, ki jo je za udeležence vrha prvi dan organiziral južnoafriški predsednik.

In na tej točki vstopi južnoafriška diplomacija s svojim predsednikom, ki je že naslednji dan na 11-urnem sestanku uspel spraviti Kitajsko in Indijo (mislim, da je bila Brazilija tukaj manjši zalogaj) in doseči dogovor o širitvi, ki ga je medijem prvi posredoval indijski premier Narendra Modi.

Lahko, da je Kitajska na tem maratonskem sestanku zagrozila s tem, o čemer je govoril tudi ruski politolog Ilja Graščenko. Za RIA Novosti je namreč dejal, da bi lahko Kitajska, če bi se počutila izzvano, ustanovila novo unijo, ki bi vključevala vse zgoraj navedene države, pa tudi Turčijo in nekatere afriške države.

• Naslednji dan je Indija sicer še težila glede sprejema Irana, toda poti nazaj ni bilo več. Prišlo je do širitve BRICS-a in ta dogodek bo verjetno vplival na to, da se bo svet spremenil. To je konec koncev napovedal tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antoni Guterres.

Po poročanju agencije Reuter naj bi Guterres, podobno kot so že naredile države BRICS, pozval k reformam ustanov, kot so Varnostni svet OZN, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Po njegovih besedah naj bi te obstoječe strukture globalnega upravljanja »odražale včerajšnji svet«. Dejal je še: »Da bi te multilateralne institucije ostale resnično univerzalne, se morajo reformirati na način, da bodo odražale današnjo moč in gospodarsko realnost. Če takšne reforme ne bo, je razdrobljenost neizogibna.«

Kar 47 držav je  na vrhu BRICS ratificiralo tudi sporazum o vzpostavitvi cone proste trgovine znotraj Afrike, ki bo pripomogla k privabljanju investicij, trgovine in sodelovanja. Po poročanju Russia Today je Vamkele Mene, generalni sekretar Afriške celinske proste cone (AfCFTA), 22. avgusta na poslovnem forumu vrha BRICS izjavil, da le ena afriška država še ni ratificirala sporazuma, s katerim naj bi zmanjšali revščino in odprli poslovne priložnosti na celini.  Mene je dejal, da si afriške države že prizadevajo izločiti tako imenovano “tretjo” valuto (dolar) iz svojega trgovinskega in finančnega sistema ter se osredotočiti na trgovanje v lokalnih valutah. Ob tem se je vprašal zakaj bi trgovali z dolarji, ko pa lahko uporabljamo lastno valuto.

Na koncu je zmanjkalo časa za razpravo o novi valuti, ki bi zamenjala dolar. Držijo pa besede Vladimirja Putina izrečene udeležencem vrha BRICS, češ, da je proces dedolarizacije v medsebojnem poslovanju med članicami skupine neustavljiv.

Do naslednjega vrha, ki bo prihodnje leto v ruskem Kazanu naj bi finančni ministri držav BRICS-a določili skupino, ki bo obravnavala vprašanje oblikovanja alternativnega plačilnega sistema. To je ob robu vrha BRICS v Johannesburgu povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dejal je tudi, da se članice nagibajo k temu, da se ohrani ime, ker je BRICS postala blagovna znamka. Zato bo ime skupine ostalo nespremenjeno tudi po 1. januarju 2024, ko se bodo obstoječim pridružile nove članice.

Mislim, da je vse manj  možnosti, da bi bil svet po vrhu BRICS-a v Južnoafriški republiki enak kot je danes, torej enopolaren. Spremembe in multipolarnost so neizogibne. Že vidim in slišim, kako  politiki kolektivnega zahoda od strahu stiskajo zobe in cepetajo!