Predrag Tašić -

29.10.2023

V tokratnem gostujočem komentarju razmislek stalnega kolumnista o srednjem razredu, ki izginja. O čem torej govorimo v sociološkem smislu? Ena od možnih opredelitev je, da so pripadniki srednjega razreda dejansko prebivalci s področja socialnega delovanja, od kulturnih in socialnih delavcev, zdravniki in učitelji, novinarji in javni intelektualci, pesniki, pisatelji, uslužbenci…Vsi tisti, ki naj jim ne bi bilo treba biti plati zvona v smislu primarne zadostitve potreb po Maslowu, torej, kaj jesti, piti, kako plačati račune, kje živeti. O izginjanju srednjega razreda Predrag Tašić z globalnega zornega kota.

urednistvo@zbiserko.si

V Mehiki so 13. oktobra letos na pravcati holivudski način aretirali odvetnika dr. Reinerja Füellmicha. Zakaj in kako? Aretirali so ga na nemškem veleposlaništvu v Mehiki in ga pospremili nazaj v Nemčijo. Naj pojasnim, da je dr. Reiner skupaj s soprogo užival na dopustu v Mehiki. Obstajal pa je nalog za njegovo aretacijo s strani Nemčije in EU. Razlog je bila obtožba Viviane Fischer, nekdanje članice ekipe v odboru za koronavirus, o finančnih kršitvah njenega mentorja dr. Füellmicha. Fischerjeva je namreč trdila, da je ukradel denar iz sklada, ki ga je v resnici ustanovil on sam.

Ker je bil Füellmich v Mehiki, ki je izven pristojnosti EU, zapornega naloga ni bilo mogoče izvršiti. Zato je bilo treba najti način, da ga nekako spravijo na nemška tla. Iz nepojasnjenih razlogov sta on in njegova žena med dopustovanjem izgubila potne liste. Ko sta se oglasila na nemškem veleposlaništvu v Tiajuani, da bi uredila dokumente, pa so ženo izpustili medtem ko so njenega moža aretirali in ga z letalom odpeljali nazaj v Nemčijo.

Za našo tokratno zgodbo pravzaprav sploh ni pomembno, ali je dr. Reiner Füellmich upravičeno ali neupravičeno obtožen. Pomembni sta dve dejstvi. Poglejmo dejstvo številka ena. Dr. Reiner Füellmich je sovražnik številka ena za vse tiste, ki so organizirali holivudsko zgodbo z okužbo s kovidom 19 in za tem z mRNA cepivi zaslužili milijarde dolarjev.

Ameriško-nemški odvetnik dr. Reiner Füellmich je v začetku februarja leta 2022 sprožil sodni postopek proti »organizatorjem pandemije korone«, pri čemer jih je obtožil zločinov proti človeštvu. Priče na javnem sojenju, ki so ga prenašali tudi preko svetovnega spleta, so bili najbolj znani svetovni zdravniki, pravniki in drugi strokovnjaki. Med njimi: dr. Wolfang Wodarg, nemški pulmolog in politik, dr. Mike Yeadon, nekdanji podpredsednik Pfizerja, prof. Sucharit Bhakdi, dr. Robert Malone izumitelj tehnike mRNA cepiv iz ZDA, prof.Luc Montagnier iz Francije idr.

Poglejmo zdaj dejstvo številka dva. Dr. Reiner Füellmich je predstavnik srednjega razreda in ni edini, ki ga preganjata država in politika zato, ker je zastopal drugačno mnenje od uradno veljavnega. Kolikor vem so na pranger (sramotilni steber) postavili tudi dr.. Wodarga, dr. Yeadona, dr. Bhakdija in njegovo ženo, ki je tudi zdravnica z »drugačnim mnenjem«… In v nemilosti so se znašli še mnogi drugi zdravniki in intelektualci, ki so jih odpuščali z dela ali jim zniževali plače zato, ker so si dovolili podvomiti v uradne resnice.

Bili so motor razvoja družbe in države

Predstavniki srednjega razreda so bili motor razvoja družbe in države. Kaj je torej bistvo obstoja srednjega razreda?

Pripadniki srednjega sloja so ljudje z univerzitetnim znanjem in intelektualnim potencialom, ki ga v svojem nadaljnjem življenju in profesionalnem delovanju nenehno krepijo in razvijajo. In kar je še bolj pomembno, to počnejo v interesu podjetja, v katerem so zaposleni, v interesu družbe, ki ji pripadajo in na koncu koncev v interesu države, v kateri živijo.

Tudi pri vprašanju denarja so pripadniki srednjega razreda v drugačnem položaju kot bogati, kapitalisti, poslovneži ali rentniki, torej tisti, ki živijo predvsem od oddajanja svojih nepremičnin. Položaj srednjega razreda se razlikuje tudi od pripadnikov nižjega sloja, kot so delavci, uradniki…

Prvi imajo namreč več kot za življenje dejansko potrebujejo, pa praviloma s tem niso zadovoljni in si v življenju želijo nagrabiti še več bogastva. Drugi pogosto nimajo potrebnega denarja za želeno življenje ali pa so nenehno brez denarja, še posebej, če morajo preživljati družino. Običajno se s pomočjo sindikatov borijo z delodajalci za zvišanje plač, ki jim itak ne zagotavljajo človeku dostojnega življenja.

  • Pripadniki srednjega razreda (zdravniki, novinarji, pravniki, pisci, akademiki, umetniki, inženirji,…) imajo dovolj denarja za udobno življenje, ne obremenjujejo se s skrbmi za svojo prihodnost zaradi morebitne bede in revščine. Imajo več časa kot bogati, ki se nenehno ukvarjajo z dobičkonosnimi posli. Imajo tudi več prostega časa za razmišljanje in delo kot pripadniki nižjega razreda. Predstavniki srednjega sloja praviloma svoj čas izkoristijo za nenehno izpopolnjevanje v poklicu, ki ga opravljajo, in to z željo, da bi bili pri svojem delu vsak dan boljši. Lahko bi rekli, da je njihov hobi profesija in so torej srečni, ko delajo in se učijo, da bi bili lahko še boljši in bolj uspešni kot so bili včeraj.

Srednjemu sloji denar ni primarni cilj kot to velja za bogate in relativno revne. Za srednji sloj je denar posledica za dobro opravljeno delo. Oni ves čas živijo za svoj poklic in poleg družbenih, državnih priznanj za svoje delo pridobivajo denar, ki jim zagotavlja brezskrbno življenje.

Ker družba, družina, poslovni sodelavci, prijatelji… verjamejo v njihov intelektualni potencial in vanje kot posameznike, jim ti za to zaupanje vračajo s skrbnim razmišljanjem in iskanjem rešitev za družbo in državo. Ukvarjajo se s tem, kaj bi bilo treba nujno postoriti v družbi in državi, da bi bilo manj revnih in več zadovoljnih in srečnih ljudi; ali če so v vlogi zdravnikov torej, kaj postoriti, da bo manj bolnih in več zdravih posameznikov.

Je izginil občutek vesti v srednjem razredu?

Osnovno idejo obstoja srednjega razreda prepoznavam sam v besedah, ki sem jih nekoč prebral, pozabil pa sem avtorja. Glasi se: »Zvestoba ni predvsem zvestoba državi ali posamezniku, temveč svojemu čutu vesti.«

Ta čut vesti sodobni svet želi uničiti in to mu tudi uspeva, kajti srednji razred postaja vse manj zvest svojemu čutu vesti in vse bolj denarju. Tisti posamezniki, ki ne sprejmejo služenje denarju kot osnovno vrednoto nove družbe, pa verjamejo v to, da morajo biti tudi v današnjih časih nove stvarnosti predvsem zvesti sebi, torej svojemu čutu vesti, svoji profesiji, za katero so se izobrazili, doživljajo različne napade s strani države, politike in uradnih inštitucij.

  • Sodobni svet v katerem bodo obstajali le bogati (od 10 do največ 15 % svetovnega prebivalstva) in revni (torej od 85 do 90% vseh ostalih) ne bo imel sredine! V takšnem svetu ne bo mesta za srednji razred. Njegova razgradnja se je, po mojem mnenju, začela rojevati ob koncu 20. stoletja in sovpada z razpadom sovjetskega imperija.

V času »hladne vojne« med kapitalizmom in socializmom je potekalo tudi kazanje mišic v smislu, kdo je boljši. Kapitalizem je dokazoval, da je boljši od komunizma tako, da je spodbujal svobodo misli, nove ideje, demokracijo. In nosilci vsega tega in še marsičesa, kar je bilo povezano s svobodo duha, so bili pripadniki srednjega sloja. V socializmu so bili večinoma del sistema, kar pomeni, da je imela manjšina enake ideale kot komunistična oblast, vendar pa se ni strinjala z metodami za doseganje teh komunističnih ciljev. Če sklenem, kapitalizem je torej spodbujal svobodno miselnost srednjega razreda medtem ko jo je socializem omejeval.

Kapitalistični sistem je imel v tem obdobju drugačen odnos tudi do nižjega sloja in delavskega razreda v katerega je tudi investiral, in sicer z dvigovanjem plač in posledično njihovega standarda oziroma življenjske ravni. Tako je kapitalizem želel pokazati svetu, da se v kapitalizmu živi boljše kot v komunizmu. En zaposlen, ponavadi moški, je lahko brez finančnih težav poskrbel za varnost družine in šolanje otrok.

Ko je s političnega prizorišča izginil sovjetski imperij je prenehal tudi razlog za omenjeno igro in kapitalizem je pokazal svoj pravi obraz.

Plača moškega delavca ni več zadoščala in tudi danes ne za preživetje družine in šolanje otrok, vedno bolj so se morale zaposlovati tudi ženske, ki so seveda za enako delo prejemale običajno nižja plače od moških. Kapitalizem je torej načel način, da je začel zaposlovati sposobno delovno silo kot so ženske, pri čemer jih je plačeval po nižji ceni, s pojasnilom, da je to v interesu svobode in enakopravnosti žensk v moškem svetu, v katerega so vstopile na trg dela. Ampak tudi delo žensk je sčasoma prenehalo zadoščati za normalno življenje v kapitalizmu v primerjavi z nekdanjim obdobjem, ko je obstajal svet, obkrožen z železno zaveso.

Da bi preprečili nezadovoljstvo in proteste družin na zahodu, ki se jim je življenje po padcu sovjetskega imperija drastično poslabšalo, je kapitalizem našel nov obliž. Ljudem so začeli dajati posojila, s katerimi so navidezno ohranjali svoj življenjski standard in šolali otroke. Seveda se nista niti srednji niti nižji sloj zavedala, da sta z najemanjem bančnih posojil postala prava sužnja sistema. To so oboji ugotovili šele takrat, ko so ostali brez služb in niso mogli več odplačevati kreditov, radodarne države in njenih bank.

Kot svoj nov ideal je sprejel depopulacijo!

Intelektualno močnejši srednji sloj je ugotovil, da nekdanje vrednote, kot so poklic, učenje, znanje, skrb za uporabnike storitev, niso več tako pomembne kot so bile nekoč. Temu spoznanju se je kmalu pridružil tudi nižji sloj družbe. Znanje in izkušnje nista bila več pomembna. Osnovna vrednota nove družbe je postal denar. Za pridobitev denarja je bilo pomembno postati del politične opcije, lobističnih skupin ali različnih globalnih zarot, ki so v začetku 21. stoletja začela vse bolj agresivno in odkrito nastopati.

  • V tem novem svetu, ki se mu je začel prilagajati tudi srednji razred, torej profesija, skrb za družbo, državo ali dobiček podjetja niso bili več pomembni cilji, ki bi mu dajali smisel obstoja. Eden od osnovnih ciljev novega sveta, seveda prikrit, je postala depopulacija oziroma sodobna evgenika ali zmanjšanje števila prebivalcev na Zemlji.

In ta depopulacija se izvaja na vse možne načine. Globalni scenaristi razvoja družbe so se ustrašili eksplozivne rasti prebivalstva, ki je konec leta 2022 že doseglo osem milijard ljudi. Srednji razred je sprejel spremembo svojih ciljev, kar pomeni, da ni bil več gradnik družbe, v kateri bi bilo vse manj revnih in vse več srečnih ljudi. Začel je spodbujati ideje in sisteme, ki težijo k zmanjševanju števila prebivalcev na planetu. In to na vse možne načine. Tudi pri tem, v srednjem razredu, oziroma vsaj večini njegovih pripadnikov, ni več idealov, torej posameznikov, ki bi se iskreno zavzemali za spoštovanje določenih načel sodobne demokratične družbe.

Na depopulaciji se je začelo intenzivno delati – če ob tem izvzamemo evgenike v začetku 20. stoletja najprej v ZDA in kakšno leto pozneje tudi v obdobju Hitlerjeve Nemčije – v sedemdesetih letih minulega stoletja.

Konec leta 1974 so v ZDA začeli, seveda potiho in ne javno, promovirati tako imenovano Kissingerjevo poročilo. Gre za Memorandum o študiji nacionalne varnosti 200 (NSSM 200), v katerem se za depopulacijo priporočajo tri osrednje metode. Prva je spodbujanje legalizacije splava in finančna podpora državam, ki povečujejo obseg splavov, sterilizacijo in uporabo kontracepcijskih sredstev. Druga metoda je, kako olajšati indoktrinacijo otrok in povečati udeležbo žensk na trgu dela. Tretji pristop je v tem, da se v državah v razvoju izvajajo prisilni programi za kontracepcijo, kar se, na primer pogojuje z dodeljevanjem humanitarne pomoči ob naravnih nesrečah. /Več o Kissinger Report na squarespace.com/

V tem poročilu lahko spoznamo deset najboljših metod za nadzor naraščanja števila prebivalstva na svetu. To so:

  1. Ciljna sterilizacija ( v Indiji so zahodne inštitucije ženskam že leta 2014 dajale finančne spodbude za to, da so sprejele sterilizacijo; konec 20. stoletja so v Peruju nasilno sterilizizrali 500 tisoč prebivalcev);
  2. Vojne
  3. Pomanjkanje pravih zdravil za bolezni
  4. Spolno prenosljive bolezni
  5. Okoljske manipulacije
  6. Splavi
  7. Gensko spremenljivi organizmi
  8. Istospolni odnosi
  9. Oskrba s hrano
  10. Transhumanizem

Danes, 50 let pozneje, so se vse te tehnike izboljšale, so dosti bolj perfidne in sofisticiane, ljudem pa se s pomočjo srednjega razreda razlaga, kako se vse to počne v imenu razvoja demokracije in boljšega življenja ljudi.

ZDA so jim podarile mRNA cepiva!

V omenjenem Kissingerjevem poročilu se navaja 13 držav, ki so po eni strani še posebej zanimive za ZDA zaradi surovin in naravnih virov, po drugi strani pa imajo skrb zbujajočo rast prebivalstva. Te države so: Indija, Bangladeš, Pakistan, Nigerija, Mehika, Indonezija, Brazilija, Filipini, Tajska, Egipt, Turčija, Etiopija in Kolumbija. ZDA ja zaskrbelo, da bi mlada populacija v državah z visoko nataliteto postala bolj odločna in agresivna pri omejevanju ameriških nacionalnih interesov. Amerika si je od tistega obdobja do danes še posebej prizadevala za zmanjšanje števila prebivalstva tako v teh kot tudi v drugih državah. Kako? S prisilno sterilizacijo in s pogojevanjem sterilizacije z različnimi privilegiji, če moški privolijo vanjo, z razvojem ženske kontracepcije, s tehnikami nadzora plodnosti, ipd.

Leta 2021 oziroma 47 let pozneje so ZDA devetim državam iz te skupine (Bangladeš, Pakistan, Nigerija, Indonezija, Brazilija, Filipini, Tajska, Etiopija, Kolumbija) podarile milijone (smrtonosnih) mRNA cepiv.

Okužba s kovidom in mRNA cepiva sta bila v funkciji nadaljevanja depopulacije. Točnih podatkov, predvsem preverljivih ni, vendar se po različnih virih zdi, da je bilo s temi cepivi ubitih na milijone ljudi. To tezo naj bi potrjevali tudi uradni podatki o »presežnem številu smrti« po cepljenju v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji in EU.

Cepiva naj bi, za kar se zavzema tudi Kissingerjevo poročilo in razni filantropi-evgeniki, vplivala tudi na nova rojstva. Gre za poročila o množičnih splavih nosečnic po prejemu cepiva in tudi poškodbah novorojenčkov ter smrti otrok, ki so bili cepljeni s cepivi mRNA. Obstaja nekaj več kot tisoč raziskav različnih inštitutov o nevarnih posledicah cepljenja s cepivi mRNA, toda evgeniki, politiki in »zdravniki« so nadaljevali z ubijanjem. Zdravniki so prenehali skrbeti za to, da bi bilo med nami čim manj bolnih; postalo je pomembno, da je čim več okuženih, saj so bile od tega odvisne njihove plače in stimulacije ter tudi državne denarne spodbude bolnišnicam.

Drugega Nürnberga ni bilo

Srednji razred je v prvem, drugem in posebej tretjem desetletju 21. stoletja sprejel novo vlogo, ki so mu jo podelili scenaristi naše prihodnosti. Večina srednjega razreda! Manjšina kot so dr. Reiner Füellmich in zdravniki v katerih še obstaja »čut vesti«, so protestirali in dvignili glas za pripravo drugega Nürnburga, na katerem bi se sodilo politikom in zdravnikom, ki so sodelovali v zgodbi o pandemiji kovida 19. Niso uspeli.

Poleg umrlih zaradi kovida in cepiv so bile najbolj pogubne posledice dvoletnega zapiranja držav in prekinitve mednarodne trgovine prav rekordne številke ljudi, ki jim je grozila lakota. In prav lakota je tudi eden od načinov za zmanjšanje števila ljudi na našem planetu.

Pred kovidnim obdobjem je bilo zaradi lakote ogroženih 135 milijonov ljudi. Do konca leta se je to število zvišalo za dodatnih 135 milijonov ljudi, leta 2022 se je povečalo še za 67 milijonov ljudi. Kot piše dr. Robert Malone v GlobalResearch je v prvi polovici leta 2023 zaradi lakote umrlo približno 10 milijonov ljudi, od tega 3 milijone otrok.

Danes je vse bolj jasno, da srednji razred umira. Njegova večina je namreč sprejela nove ideale globalnih scenaristov naše prihodnosti. Denar je osnovna vrednota obstoja na tem planetu. Poklic, znanje, učenje, vest… vsi ti pojmi so postali nepomembni. Manjšina pripadnikov srednjega razreda se poskuša boriti proti temu scenariju, verjame namreč v prave ideale in razloge za obstoj srednjega razreda; vendar za zdaj v svojih prizadevanjih niso preveč uspešni.

  • Ob koncu se zastavlja še eno zanimivo vprašanje. Če srednji razred izgine, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki so bili njegovi pripadniki? Del se bo preselil v tabor bogatih. Ne verjamete? Samo primerjajte status in premoženje vrhunskih zdravnikov in odvetnikov v Sloveniji danes s stanjem pred 30 leti. Del srednjega razreda bo zavoljo svojih nepozabljenih idealov postal del nižjega sloja, torej bodo med tistimi, ki ne vedo, kako bodo jutri plačali vse svoje položnice, kako bodo vzgajali in šolali svoje otroke.

Ampak mislim, da to ni razlog, da bi se scenaristi naše prihodnosti veselili in verjeli, da jim je uspelo ustvariti Krasni novi Svet Aldousa Huxley-ja. In v tem svetu, v katerega neizogibno drvimo, bo nekdanji srednji razred oziroma njegov del, nosilec boja in novih revolucij, v katere bodo iz takšnega kapitalističnega sistema popeljali revne in izkoriščane ter ponižane v nek novi svet, k novim idealom svobode, enakosti in bratstva med ljudmi.

Delite objavo na socialnih omrežjih

Vsak prispevek v Prisluhni si lahko nagradite s prostovoljno donacijo oziroma plačilom po lastni presoji, kaj je po vašem mnenju poštena cena za opravljeno intelektualno delo.

TRR: SI56 1010 0006 0710 355
odprt pri Banka Intesa Sanpaolo d.d.

založnik e-tednika Prisluhni si. Z Biserko:
Agencija BiTi, To Be Agency, Biserka Povše Tašić s.p.
Namen: donacija
koda: CHAR
referenca: brez (ali SI00 0000)

Za nakazilo donacije s funkcijo slikaj in plačaj, poskenirajte zgornjo QR kodo ter vpišite želen znesek za donacijo.