Sun Tzu razume sleherni konflikt kot odvečen in nepotreben. “Največja veščina je premagati sovražnikovo vojsko brez boja.” Ta idealna strategija, v kateri človek zmaga brez bojevanja in doseže največ, če stori najmanj, nosi pečat, značilen za taoizem, tisočletno tradicijo znanja, znotraj katere so se na Kitajskem negovale zdravilne in borilne veščine.

Sun Tzu pravi: » Oblast ne sme mobilizirati svoje vojske zgolj iz jeze in vojaški poveljniki ne smejo izzivati vojne samo zato, ker so jezni. Deluj samo, če ti je v interesu, in če ne, odnehaj. Jeza se bo spremenila v veselje in v užitek, toda ljudje, ki so trpeli, bodo težko hitro okrevali in mrtvi ne morejo vstati. Zato bo dobra vlada zadržana pri odločanju o vojni in dober poveljnik bo zelo previden. To je način za rešitev ljudi in vojske oziroma na ta način se bo oborožena sila ohranila nedotaknjena.”

Rusija se v posebno operacijo v Ukrajini ni podala iz jeze, ampak zato, ker v tistem trenutku ni imela, bolj rečeno ni videla, boljše rešitve. Pogajanja v Minsku niso uspela preprečiti Ukrajini nenehnega bombardiranja in pobijanja predvsem ruskega prebivalstva v Donbasu in Lugansku. Zdaj lahko z veliko gotovostjo trdim, da so Američani izzvali Ruse k akciji predvsem s povečanim ukrajinskim bombardiranjem teh dveh območij med januarjem in februarjem leta 2022.

Ali je bila posebna operacija v interesu Ruske federacije? Pred odgovorom na to vprašanje poslušajmo nasvet Sun Tzuja, ki pravi: ” Preudarni imajo vedno v mislih dobiček in izgubo. Ker upoštevajo dobiček, lahko upajo na večji uspeh; ker upoštevajo škodo, se lahko spoprimejo z vsemi težavami. Torej tisto, kar zadržuje nasprotnika, je možnost škode, tisto, kar ga zaposluje, je delo, kar ga motivira, je dobiček.«

Interes Ruske federacije je bil zaustaviti širitev zveze Nato, ki je po razpadu sovjetskega imperija v 90-tih letih obkrožila območje Rusije. Rdeča črta je bila Ukrajina, saj se je izstrelitev jedrskih projektilov iz te države z dosegom Moskve zmanjšala na nekaj minut oziroma bi jo ruska protiletalska obramba težko preprečila.

Zdaj je že jasno, da se bo čas poleta projektilov od ruskih meja do ruske prestolnice po koncu vojne v Ukrajini podaljšal; in prav tako je jasno, da je NATO predvsem zaradi ravnanja Rusije pridobil še dve novi državi članici, Finsko in Švedsko. In s tem se je Nato dejansko pomaknil na sever ruske meje. To je po mojem mnenju očiten neuspeh ruske diplomacije in eden od pomembnejših porazov angažiranja v Ukrajini. Še večja izguba za Rusijo je več sto tisoč mrtvih vojakov (do zdaj). Če vemo, da si Rusija niti 80 let po koncu druge svetovne vojne ni opomogla od izgube 26 milijonov ljudi v tej vojni, bi ob nadaljevanju vojn v Evropi morebitne nove žrtve prisilile vsakega odgovornega voditelja k temu, da bi dobro premislil o ceni novih spopadov, predvsem človeških žrtev.

Če na tehtnico postavimo prave uteži, torej razumemo, da ni šlo za obnovo imperija, ampak za obrambo preživetja Rusije kot države, saj hočejo zahodne tolpe razdeliti Rusijo in jo oropati, (analize ameriške svetovalne agencije RAND in inštituta Think Thank Stratfor so bile narejene še pred februarjem 2022), potem je jasno, da sta bili pred Rusijo samo tri možnosti: izgubiti vse, v malo manj slabem scenariju pridobiti pravico do obstoja, v najboljši različici za državo pa sodelovati kot eden od enakopravnih udeležencev pri novi delitvi sveta, ko bo unipolarni svet nadomestil multipolarni svet.

Sklep je, da posebna operacija Ruske federacije v Ukrajini v tem hipu ni bila v interesu Moskve; kajti, če bi bila potem je Američani ne bi spodbujali. Danes je že mogoče trditi, kako je ta ruska operacija, povezana tudi s sankcijami proti Rusiji in z angažiranjem zveze NATO in EU v Ukrajini, nekaj več kot leto dni in pol pozneje povzročila tektonske spremembe v svetu. Pri tem mislim na protievropsko in protiameriško razpoloženje v Afriki, ofenzivo Kitajske in Rusije na črni celini, vojaško-gospodarski sporazum, ki sta ga sklenili Kitajska in Ruska federacija, širitev skupine držav BRICS, oblikovanje indijskega imperija… Prepričan sem, da se bo v prihodnjem opisu zgodovine ta posebna operacija Rusije v Ukrajini zapisala kot začetek spreminjanja sveta in posledično njegovega zemljevida: političnega in ekonomskega.

Po alkoholiku Jelcinu je na »prestol« Rusije prišel vohun KGB Vladimir Putin, ki je verjel v obstoj idealov zahoda: svobode razmišljanja in dela, demokracije v vseh treh vejah oblasti, svobodnega gibanja ljudi in blaga, tržno gospodarstvo, poštenje mednarodnih inštitucij kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, v pravila OZN, ki naj bi se spoštovala… Šele po desetletju sodelovanja z zahodom in sprejemanja vseh njegovih trikov (kot so ideje Svetovnega gospodarskega foruma, lažne epidemije in pandemije in še bolj lažni farmacevtski izdelki…) medtem ko je verjel, da bo zahod enkrat sprejel Rusko federacijo kot sebi enako državo, je naposled spoznal, da sodeluje v igri »mačke in miši«. Zato je dvignil svoj glas in leta 2008 javno in glasno povedal svojim partnerjem na zahodu, da so Rusi lahko medved, nikoli pa ne bodo miš!

Putina so zvabili v vojno akcijo v Ukrajini, ker so pričakovali, da ga bo proameriško javno mnenje v Ruski federaciji (ob začetku te operacije je namreč veljala Rusija kot najbolj pro ameriška država v Evraziji) zrušilo z oblasti. Potem bi pripeljali na oblast novega alkoholika ali kakšnega drugega zasvojenca, razdelili državo in jo oropali surovin, mineralov, vode…

Bogati tajkuni, mladi IT strokovnjaki, igralci, novinarji, umetniki… so zapustili Putinovo Rusijo in se preselili v države, za katere jih je tudi njihova oblast več kot dvajset let prepričevala, da so ideal svobode in demokracije. Revni, torej tisti, ki niso imeli izbire in tisti, ki so verjeli Putinu pa so ostali v Rusiji in pogumno sledili njegovi poti. Tudi upor Prigožina se je hitro končal. Možnosti “ruske pomladi” so danes majhne, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo več.

V tem hipu Američani ne vidijo več dobička od vojne v Ukrajini in tudi zato tamkajšnji mediji v zadnjega pol leta ne lažejo več tako brez sramu kot so to počeli pred letom, temveč poročajo tudi o neuspehu ukrajinske protiofenzive. Kakšen je razlog tega »prebujanja« je težko predvideti, očitno pa Američani za v prihodnje snujejo drugačno strategijo.

Če vemo ali sumimo, da med sovražniki ZDA in Velike Britanije nista le Rusija in Kitajska, ampak tudi EU, potem je zlahka možno sklepati, da bi bil nov cilj Američanov v tem, da se konflikt med Rusijo in EU še bolj zaplete. Sami pa bi v tem času svoje dejavnosti usmerili v bolj skrite igre, s katerimi naj bi preprečili graditev novega svetovnega zemljevida. Kako? Na primer s spodbujanjem novih sovražnosti proti Rusiji na Kavkazu ter v Baltiku, s spodbujanjem nasprotij med dvema novima imperijema, to je med Kitajsko in Indijo, s pripravo vojne s Kitajsko in podobno. Nevarnost ameriške igre v Ukrajini oziroma njihova strateška izguba bi bil izbruh jedrske vojne z Rusijo, čeprav del ameriškega vojaškega in globalnega vrha verjame, da bi lahko v tej vojni zmagali.

Sun Tzu jim sporoča: »So ceste po katerih se ne bi smelo hoditi, so vojske, s katerimi se ni dobro bojevati, so utrdbe, ki jih ne bi smeli zasesti, so ozemlja, za katera se ni vredno boriti , obstajajo ukazi civilnih oblasti, ki jih ne bi smeli ubogati«. Vojna v Ukrajini je še enkrat pokazala, da se z Rusijo »ni dobro bojevati«, prva in druga svetovna vojna pa nam pričata, da po ruskih »cestah, ne bi smeli osvajalci hoditi«, oziroma, da se takšni pohodi zanje na koncu slabo končajo.

Rezultat je že zdaj znan, kot je bil že februarja 2022 znan tudi izid posebne operacije Ruske Federacije v Ukrajini. Vojna v Ukrajini se je zavlekla zaradi napak Putinovih generalov in vohunov.

V marcu leta 2022 so se Putin in njegovi generali umaknili pred obleganjem Kijeva in so na fronti ustavili rusko »silo zagona«! Sun Tzu pravi: »Ko gredo ljudje v bitko, ki jih nosi sila zagona, je tako, kot da bi se odvalilo drevje in kamenje. Drevesa in kamni ostanejo nepremični, dokler so na ravnem terenu, a takoj, ko so na pobočju se začnejo kotaliti navzdol; če je nekaj kvadratnega, ostane negibno na tleh, če je nekaj okroglo, se kotali. Zato, če so ljudje spretno vodeni v bitki, deluje sila zagona kot okrogli kamni, ki se kotalijo z visoke gore – in to je sila. Du Mu pojasnjuje to misel učitelja: »Kotali skale z gore, deset tisoč metrov visoke in se ne bodo mogle ustaviti. In to zaradi gore, ne zaradi skal. Naj se ljudje pogumno borijo in vsakič zmagajo, močni in šibki pa se bodo združili – in to zaradi sile zagona, ne posameznikov«.

To je pomemben zaključek ne samo v vojni, ampak tudi v mirnodobnem času in poslovanju. Ko enkrat začnete, se ne ustavite, dokler ne dosežete cilja. Pri tem niso tako pomembni pogumni in sposobni ljudje, ampak poševni »teren«( do njega se pride ko so ljudje »spretno vodeni v bitki« ali doseganju poslovnih ciljev) in »sila zagona«, ki omogoča kotaljenje po njem.

Kot mlad novinar sem imel glavnega urednika, ki je s svojim pogumom in spoštovanjem do poklica med nami ustvaril »zagonsko silo«, ki nas je vse (sposobne in poslušne) gnala naprej. Ko je on odšel, je prišel drug človek, ki je s svojo poslušnostjo režimu ustavil ne samo poslušne novinarje, ampak tudi tiste, ki so bili do takrat pogumni. Kotaljenje po novinarski poti je bilo v tistem listu za vedno ustavljeno.

Putin in njegovi generali marca leta 2022 niso spoštovali niti naslednjega nasveta Du Muja: » Ko je sovražnik v situaciji, ki vam ustreza, ne zamudite priložnosti, da ga pohodite kot hrošča, ker ta priložnost ne bo trajala dolgo«. Ker ukrajinsko vojsko niso pravočasno poteptali, so dovolili zvezi Nato, da jim začne pošiljati orožje in to tisto vse bolj nevarno; to so lahko dopustili iz neumnosti ali pa z določenim ciljem.

Po mojem mnenju v prvih mesecih bojevanja v Ukrajini Rusi niso poznali niti sebe (JLA kompleks nesposobnih generalov) niti drugih, torej Ukrajincev in Nato in so bili zato »v vsaki bitki ogroženi«. V drugi polovici leta 2022 so bolj dobro spoznali sebe, saj je Wagnerjeva pehota postala najsposobnejša pehota na svetu. Nato in njegovo orožje so šele začeli spoznavati in zato so “enkrat zmagali in enkrat izgubili”.

Od junija leta 2023 in ukrajinske protiofenzive pa poznajo sebe (čeprav menim, da je izguba celovitosti Wagnerjeve pehote opazna), vse bolj poznajo NATO, tako njegovo strategijo kot orožje; slednje na ukrajinski fronti spoznavajo in uničujejo. Danes imajo Rusi, po vrsti napak v zadnjem letu in pol, pripravljeno vojsko, da osvoji svet!

K temu pripomore tudi njihovo orožje, izpopolnjeno v zadnjem letu in pol in preizkušeno na ukrajinskem bojišču. Pomembna v tem pogledu je tudi njihova sodobna elektronska tehnologija (Krasuha2, Krasuha4, Moskva1, Zhitel, Satelitski sistem za kontrolo vesolja “Liana”, lažne tarče…), ki Natove stratege spravlja v paniko. Poleg jedrskega orožja, ki so ga v začetku avgusta 2023 postavili v stanje pripravljenosti (Sarmat) in fantastičnih rezultatov hiperzvočne rakete Kinžal na ukrajinski fronti, je Rusija napovedala že novo orožje.

Putin je na načrtovalnem sestanku vzhodnega gospodarskega foruma konec septembra letos dejal, da bo to novo orožje, ki ga izdelujejo, temeljijo na čisto novih fizikalnih načelih. Nihče prav točno ne ve, kaj je imel v mislih, nekateri poznavalci menijo, da gre za orožje, ki bo temeljilo na elektromagnetnem in laserskem sevanju.

Ukrajinska kontraofenziva, ki se je začela junija 2023 je primer nesposobnosti Nato in ukrajinskih generalov. Ni potrebe biti kitajsko modrec, da bi spoštoval osnovno vojaško pravilo, in sicer, da ne razkrivaš svojih načrtov.

Ukrajinski, ameriški in evropski mediji, generali in politiki so pol leta pred ofenzivo z napovedovanjem omogočili Rusom, da pripravijo tri vrste utrjenih linij in do zdaj so Ukrajinci, po njihovih virih, prišli do prve bojne črte. General Sergej Surovikin, ki je naredil te utrdbe je postal slaven ne le v Ruski federaciji temveč tudi na zahodu. Čeprav je sodeloval v uporu na strani Prigožina so ga po dveh mesecih pripora, ki je bil uradno zdravilišče, zaradi obrambe, ki jo je postavil pri Zaporožju, vnovič aktivirali v rusko vojsko.

»Privabi jih z možnostjo zmage, nato pa izkoristi njihovo zmedo«, pravi Sun Tzu. »Izurjeni bojevniki poskušajo prisiliti nasprotnika, da se prvi pomakne proti njim, namesto da bi prvi začeli napad. Kar mami sovražnika, da se približa, je želja po lahki zmagi. Nejevoljno bo napadel, če bo čutil, da bo utrpel izgube.« Du Mu pojasni, da je »treba nasprotnike premamiti, da se približajo in ne, da se jim približate sami.”

V nasprotju z njimi so Ukrajinci opogumljali sebe in gospodarje Nato, da bodo zmagali in povrnili v svoje roke Krim, medtem ko je bila njihova priprava slaba, orožje Natovih zaveznic pa zanje v veliki meri neznanka. Ko so šli v boj so najprej izgubili tretjino Natove opreme, za tem pa od junija do konca septembra na minskih poljih še 70 tisoč vojakov. Kljub izgubljanju opreme in življenj so ukrajinski generali vztrajali pri nerealnem pričakovanju!

Sun Tzu pravi: »Če torej šibkejša stran trmasto vztraja, jo ujame in premaga močnejša nasprotnica«. Li Chuan, mojster borilnih veščin: »Če šibkejša stran trmasto rine v boj, ne da bi upoštevala svojo šibkost, jo bo močnejša stran zagotovo premagala«. Mang Shi v komentarjih k besedilu Umetnosti vojne zapiše: »To pomeni, da če majhna država napačno oceni svojo moč in si upa izzvati veliko državo, ne glede na to, kako močna je njena obramba, bo poražena in ujeta.«

Kljub obsodbi Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, Prigožinovemu uporu in njegovi doslej nepojasnjeni smrti, je Putin v večjem delu sveta ostal simbol upora proti unilateralizmu kolektivnega zahoda, njegova avtoriteta je v zadnjem letu in pol narasla. Za razliko od Putina je “Zaspani Joe” predmet posmeha po vsem svetu. In seveda strahu, da bi zaradi prihajajočih ameriških volitev, ki bodo v letu 2024, ameriški predsednik naredil kakšno neumno potezo, ki bi zanetila svet in mu hkrati zagotovila drug mandat na čelu Združenih držav Amerike.

Ob tem lahko spremljamo tudi dejavnost zveze Nato, ki je razširila sodelovanje s Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo ter Nemčijo in Japonsko. Pošilja orožje na Tajvan in se pripravlja na vojno s Kitajsko. Ampak, če sledimo načelom tisočletne kitajske filozofije taoizma in nasvetov Sun Tzuja, potem je gotovo, da Kitajska ne bo šla v vojno z Ameriko, niti zaradi Tajvana niti zaradi drugih spornih obmejnih delov na svojem območju, če bo izpolnjen vsaj eden od naslednjih dveh pogojev. Prvič, če razen vojne obstaja za dosego njenih interesov še kakšna druga možnost. In drugič, če ne bo prepričana v svojo zmago v takšni vojni. Tudi zato so Kitajski sklenili vojaški sporazum z Rusijo, od katerega pričakujejo, da bo nekakšna “rdeča cunja”, s katero bodo vsakodnevno zbujali strah v svetu in jezo ameriškega bika.

Problem nas, državljanov Evropske Unije, nista ZDA in Rusija. Naš problem so naši voditelji, ki ne skrbijo za interese 500 milijonov svojih državljanov, ampak hlapčujejo za globalne interesa strica Sama. Ali obstajajo dokazi, da problem naših voditeljev v uniji ni njihova neumnost, temveč njihova koruptivnost? Prvo damo EU Ursulo von der Leyen še vedno preiskujejo zaradi vpletenosti v korupcijo pri nabavi cepiv Pfizer! Zdi se mi, da je tistim, ki nadzorujejo obnašanje evropskih birokratov v interesu, da skrijejo te in podobne primere korupcije preprosto za to, ker nas pripravljajo na vojno z Rusijo. To ni plod moje domišljije, o tem se svetovni “strici iz ozadja” že pogovarjajo.

Američani načrtujejo opuščanje svojega angažiranja v Ukrajini in se preusmerjajo na drugo stran zemeljske oble, verjetno k “prebujanju” Tajvana. Nas puščajo na milost in nemilost našim voditeljem, ki jih bodo izsiljevali in nadzorovali na podlagi njihovih grehov, kot je na primer korupcija. Od politikov, medijev in raznih “razmišljujočih intelektualcev” v državah EU se pričakuje, da zmanipulirajo “ovce”, da bodo verjele, kako bodo v vojni z Rusijo ščitili demokracijo in svobodo.