Strah pred izgubo gotovinskega poslovanja, zahteve za vpis gotovine med ustavne pravice, kaj je razvidno iz obstoječih dokumentov glede centralno-bančne digitalne valute, kaj piše danes, v kaj se lahko stvari izrodijo z vidika svoboščin in pravic ljudi… Vprašanje, ki je zagotovo prav tako vredno razmisleka je, če si lahko EU sploh privošči, da ne bi uvedla digitalnega evra medtem, ko se večina preostalega sveta že pripravlja na podoben korak v svojih valutah. To je le nekaj dilem, ki jih avtor Predrag Tašić, dolgoletni novinar in pisec večih knjig, razčlenjuje v tokratnem gostujočem mnenju.

V naši majhni in v globalnem svetu nepomembni deželici je zavladal strah; uvaja se centralna digitalna valuta, kar pomeni da nam želijo vzeti gotovino. Javnost se obvešča, da je v nekaterih državah (na primer na Slovaškem) ljudstvo zahtevalo, da se pravica do obstoja bankovcev in kovancev zagotovi z zapisom v ustavi; in država je zahtevo svojih državljanov tudi sprejela. V Sloveniji sem prav tako zasledil različne skupine državljanov, od katerih so nekatere že vložile pobudo za vpis pravice do gotovine v slovensko ustavo, medtem ko druge z zbiranjem podpisov to še nameravajo storiti.

Ali je upravičen strah javnosti pred izgubo gotovine?

Najprej bi rekel, da je strah koristen tudi, če morda ni upravičen. Kajti tako se mobilizira ljudi, ki so imeli slabe izkušnje v času kovida. In so danes v stanju, kot pravi rek: »Ko te enkrat piči kača, se tudi kuščarja bojiš.«

Zato podpiram te ljudske pobude, ker strašijo vlado in jo opozarjajo, da jo je ljudstvo izvolilo; to je poziv k zavedanju, da obstaja oblast zaradi ljudstva in ne zaradi evropskih birokratov, ki usmerjajo in nadzorujejo njene korake.

Toda izkušnje iz kovidnega obdobja nas obenem učijo tudi to, da sam zapis pravice do obstoja gotovine v ustavo, še ni zagotovilo, da bi vlada, ki bo takrat na oblasti, to ustavno pravico tudi spoštovala. In kar je še bolj žalostno je to, da ne obstaja v državi noben učinkovit institut oziroma organ, ki bi zagotavljal spoštovanje ustave oziroma bi zagotovil, da se morebitna njena kršitev nemudoma sankcionira in se pravočasno vzpostavi prejšnje, ustavno stanje.

V prvi fazi soobstoj obeh

Ta hip, po mojem mnenju, ni razloga za strah, da bi uvajanje digitalnega evra v poslovanje podjetij in plačila prebivalstva iztisnilo zakonito gotovino iz denarnega obtoka. Nezakonito izločanje gotovine se že dogaja v Evropi, saj posamezni ponudniki storitev sprejemajo le kartična in digitalna plačila.

Digitalna valuta, ki se bo uvedla v Sloveniji ter v drugih državah Evropske Unije (EU), bo namreč obstajala skupaj z bankovci in kovanci. V uvodnem govoru v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Fabio Penetta 4. septembra 2023 dejal:»Ustvarjamo novo paradigmo za ohranjanje monetarne suverenosti ob hkratnem zagotavljanju svoboščin ljudi v digitalni dobi. Predlagani ukrepi bi Evropejcem omogočili, da svobodno izbirajo, kako bodo opravljali vsakodnevna plačila. Poleg zasebnih digitalnih plačilnih sredstev, ki jih izdajajo banke, bi bila vedno na voljo tudi javna možnost – v obliki gotovine in digitalnega evra…

Gotovina je tu, da ostane. Predlogi bi to vključili v zakonodajo. Poleg gotovine bi obstajala tudi nova oblika centralno-bančnega denarja: digitalni evro… Predlog o statusu gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva je najpomembnejša zakonodajna pobuda na evropski ravni o gotovini, odkar so bili evrobankovci prvič izdani pred več kot 20 leti. Okrepil bo status gotovine in pravice tistih, ki jo želijo uporabljati…«.

Gotovina kot stopnice v sili

V predlogu uredbe Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi evra z dne 28. junija 2023 v 6. točki piše: »Digitalni evro bi moral dopolnjevati evro bankovce in evro kovance ter ne bi smel nadomestiti fizičnih oblik enotne valute.«

Brett Scott, avtor knjige Cloudmoney: Cash, Cards, Crypto in the War for Our Wallets (prevod: Denar v oblakih: Gotovina, kartice, kripto v vojni za naše denarnice) je v pogovoru z višjim analitikom svetovalnega podjetja Motlex Fool, Jason Moserjem, v podcastu podjetja dejal: »Da se povzpnem na vrh nebotičnika bom uporabil dvigalo, ne stopnic, vendar to ne pomeni, da želim odstranitev teh stopnic. V mnogih pogledih je gotovinski sistem kot so stopnice v nujnih primerih, torej takrat, ko ne moremo uporabiti dvigal ali različnih sistemov digitalnih plačil, na primer ob pojavu orkanov. Pravzaprav je gotovinski sistem izjemno pomemben in je v mnogih situacijah naprednejši od digitalnih plačil.«

Dobri nameni kot pot v pekel?

Čeprav danes ni realnih razlogov za strah pred tem, da bi papirnate evre zamenjali digitalni evri, pa to ne pomeni, da tovrsten strah morda ne bo upravičen že jutri. Vemo, kako se je nadaljevala pot od uvajanja računalnikov, mobilnih telefonov, gps naprav, digitalnega poslovanja s karticami, poročanje osrednjih medijev… Priča smo namreč trendom splošnega nadzora nad uporabniki, tako v smislu obnašanja kot razmišljanja. Oblasti in korporacije vedo vse več o svojih »podložnikih« in kupcih.

In če kot razmišljujoči posamezniki vsake toliko časa obudimo zavedanje o tem, da tudi demokracija in svoboda, kljub temu, da sta zapisani v ustavi, nista neka za vselej zajamčena kategorija v državi in družbi, potem … Ja, potem je jasno, da se moramo za njun obstoj vedno bojevati, včasih zadoščajo besede in pobude, včasih pa je potrebno poseči po prijemih, ki jih oblast najbolj dobro razume.

Nas bo digitalni evro reševal pred ZDA?

O uvedbi centralno-bančne digitalne valute (ang. Central Bank Digital Currency – CBDC) se v EU razmišlja od leta 2017, aktivno pa se na tem področju deluje od sprejema oktobrskega poročila o digitalnem evru oktobra leta 2020.

Leto pozneje, oktobra 2021 je Evropska centralna banka (ECB) začela dvoletno raziskavo, s katero je želela opredeliti značilnosti digitalnega evra. Preverjala je na primer, kako zagotoviti zaupanje v digitalni evro, katerim njegovim uporabam je treba nameniti prednost in kakšne poslovne možnosti ponuditi posrednikom.

Na National College of Ireland v Dublinu je v drugi polovici maja leta 2022 potekal seminar o načrtih za digitalni evro, kjer je dr. Fabio Panetta, član Izvršilnega odbora ECB zatrdil:« Evropska centralna banka bo vedno zagotavljala dostop do gotovine, vendar bi lahko gotovina v prihodnosti izgubila svojo osrednjo vlogo in svojo sposobnost zagotavljanja učinkovitega denarnega sidra, medtem ko bi se potrošniki obračali k digitalnim plačilnim sredstvom.«

To je tudi osnovni razlog zakaj celoten svet in ne samo EU, po podatkih Mednarodnega banke za poravnavo in razvoj (BIS) v tem hipu v okrog 120 držav sveta načrtujejo uvajanje CBDC.

Mnogi že izvajajo pilotske projekte za uvajanje centralne digitalne valute, torej valute, ki bi jo za razliko od kriptovalut in različnih drugih plačilnih in kreditnih kartic, izvajala centralna banka posamezne države.

Jaz kot »«teoretik zarot«, kamor se radi uvrščamo vsi, ki razmišljamo in beremo med vrsticami, pa vidim tudi druge razloge za uvajanje CBDC. Kaj, če nastopi »orkan« v odnosih med ZDA in EU?

Večino možnosti digitalnega poslovanja, od kriptovalut do kreditnih kartic, je v rokah ameriških podjetij. Tudi ECB navaja: »Za razliko od gotovine večino rešitev za elektronsko plačevanje ta hip upravljajo družbe s sedežem izven Evropske unije… Z digitalnim evrom bi zmanjšali tudi našo odvisnost od peščice neevropskih ponudnikov.«

Spomnimo se izkušnje ruske države, ruskih firm in fizičnih oseb, ki so po posebni operaciji v Ukrajini »čez noč« ostali brez dostopa do svoje lastnine in denarja na bančnih računih in karticah. To je seveda bistven razlog za to, da bi v današnjem globalnem svetu in v času prerazporeditve globalne moči skupaj soobstajale digitalne valute in bankovci.

Prispevek lahko nagradite z zneskom po lastni presoji!

O strateških prednostih digitalnega evra

Drži tudi naslednji argument dr. Fabia Panetta: »Digitalni evro ima tudi velike strateške prednosti. Evropa si kot največji enotni trg na svetu ne more privoščiti, da obstane na mestu, medtem ko druge države delajo korake naprej.

Če bi se za čezmejna plačila lahko širše uporabljale digitalne valute drugih centralnih bank, bi evro, ki je trenutno druga najpomembnejša valuta na svetu za ameriškim dolarjem, lahko postal manj privlačen. Lahko bi postal tudi bolj izpostavljen konkurenci alternativnih rešitev, kot so globalni stabilni kovanci.

/pojasnilo pisca o stabilnih kovancih – angl. stablecoin je kriptovaluta, ki je vezana na ceno neke tradicionalne valute, kot so na primer ameriški dolar, evro, japonski jen, itd. Ponavadi nimajo lastne tehnologije veriženja blokov, kot prevajamo blockchain, ampak žetoni delujejo na nekem že obstoječem bloku./

Končna odločitev o tem, da se EU loti uvajanja digitalnega evra je bila sprejeta leta 2023, po sedanjih načrtih naj bi ga uvedli med letoma 2025 in 2026.

Razlika med javnim in zasebnim denarjem

Pred nadaljevanjem zgodbe bom povzel pojasnilo ECB o javnem in zasebnem denarju in pomenu uvajanja CBDC. V pojasnilu na njihov spletni strani ECB pravi: »… gotovina ni isto kot elektronsko plačilo: prvo je centralno- bančni denar, drugo pa je zasebni denar. Vsi ves čas uporabljamo obe vrsti denarja.

Toda ta razlika je pomembna, ko skušamo razumeti, zakaj bi bilo treba izdati digitalni evro. Denar, ki ga ustvarjamo v ECB, se imenuje centralno-bančni denar. Gotovina v vaši denarnici je centralno-bančni denar. Dejansko so bankovci in kovanci trenutno edina vrsta centralno-bančnega denarja, ki je na voljo javnosti. Centralno-bančni denar se imenuje tudi javni denar, ker ga izdaja javna institucija – centralna banka – zato ga krije javni sektor.«

V nadaljevanju pojasnila lahko preberemo: » Denar ustvarjajo tudi banke. To namreč počnejo, ko vam odobrijo novo posojilo in se denar pojavi na vašem bančnem računu. Ta vrsta denarja se imenuje zasebni denar.

Sem prištevamo tako stanje, ki ga vidite na bančnem izpisku kot prihranke na vašem računu. Vsa plačila, ki jih opravite z debetno ali kreditno kartico ali prek spletne plačilne storitve so prenosi zasebnega denarja, ker uporabljate denar, ki ga je ustvarila vaša banka.

Ko dvignete bankovce, zasebni denar na svojem bančnem računu pretvorite v centralno-bančni denar. Po drugi strani pa javni denar – denimo, da vam je nekdo za rojstni dan dal bankovec za 20 evrov – pretvorite v zasebni denar, ko ga položite na svoj bančni račun. Javni denar deluje kot sidro denarnega sistema.

To je razlog, zakaj lahko ljudje zaupajo v vrednost zasebnega denarja, ki ga izdajajo banke. Podjetje sprejme plačilo s kreditno kartico, ker ve, da ga je mogoče pretvoriti v enak znesek centralno-bančnega denarja.

Pojasnilo ECB: »Naša ambicija je združiti prednosti centralno-bančnega denarja s tem, kako ljudje danes uporabljajo denar in plačujejo. To bi nam omogočilo, da vam poleg gotovine zagotavljamo tudi javni denar v elektronski obliki. Za to je najprimernejša centralno-bančna digitalna valuta: digitalni euro. »

Podobno kot trošite denar s svojega bančnega računa, bi lahko s kartico ali telefonsko aplikacijo za plačevanje uporabljali digitalni evro. Vendar bi bil to centralno-bančni denar, ki mu jamstvo in kritje daje ECB.

Dodatna prednost je v tem, da bi se z digitalnim evrom povečala odpornost naše valute proti nereguliranim tehnološkim dogajanjem v bančnem in finančnem sektorju: kot so kriptosredstva in alternativne plačilne rešitve, ki ne uporabljajo glavnih kartičnih shem in bi lahko ogrozila finančno stabilnost…

Danes je denar centralne banke javnosti na voljo samo v obliki bankovcev in kovancev. V digitalnem svetu bi bil zato kot plačilno sredstvo lahko potisnjen ob rob. Digitalni evro bi ponudil elektronsko plačilno sredstvo, ki ga izdaja centralna banka in je dostopno vsem ljudem povsod v evro območju. Gotovine ne bi zamenjal, ampak bi jo dopolnjeval…«.

Prispevek lahko nagradite z zneskom po lastni presoji!

Evropa potrebuje digitalni evro, ker…

Na spletni strani ECB je dr. Fabio Panetta pojasnil, zakaj Evropa potrebuje digitalni evro:»Digitalni evro je neizogiben korak, če želimo, da bo naš denarni sistem šel v korak z digitalnim napredkom. Bo široko dostopen in preprost za uporabo, obenem pa bo ohranjal zasebnost – enako kot gotovina.

Naš svet se spreminja. Digitalizacija je družbo preoblikovala tako, kot smo si še deset let nazaj komaj lahko predstavljali. Spremenil se je tudi naš način plačevanja, saj zdaj vse več plačujemo digitalno. Ta prehod je še dodatno pospešila pandemija koronavirusa.«

(op. avtorja: Med kovidom so si še posebej v ZDA izmišljevali, in stroka je to pozneje zavrnila kot neutemeljeno, češ, da se lahko okužba prenaša tudi z uporabo bankovcev in kovancev.)

V Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je Panetta povedal bolj jasno: »…Naš odziv na tehnološko revolucijo v plačilih ne more biti mirovanje. Hipotetični scenarij za digitalni evro ni neškodljiv status quo.

Grožnje s strani zasebnih ponudnikov plačilnih storitev

Brez digitalnega evra bi lahko pojav potencialno prevladujočih zasebnih akterjev na trgu digitalnih plačil močno vplival na finančni sektor.

To je resnična možnost, kar dokazuje nedavna odločitev PayPal, da za uporabo pri digitalnih plačilih uvede lasten stabilni kovanec, denominiran v ameriških dolarjih. Zasebni ponudniki plačilnih storitev nimajo spodbud, da bi omejili uporabo svojih stabilnih kovancev ali nabor storitev, ki jih zagotavljajo. Ravno nasprotno: njihov cilj je razširiti bazo strank in pridobiti tržni delež.

Vrnimo se nazaj na spletno stran ECB in k pojasnilom Panetta: »Centralne banke po vsem svetu se zdaj pripravljajo, da bodo sedanjo obliko javnega denarja – gotovino – dopolnile z njeno digitalno različico, s centralno-bančno digitalno valuto.

V evro območju bi digitalni evro ponudil digitalno plačilno rešitev, ki bi bila na voljo vsem povsod in brezplačno. Gotovina je še vedno pomembna, saj ostaja najpogostejše plačilno sredstvo za manjša plačila na fizičnih prodajnih mestih in pri medosebnih transakcijah. Večina ljudi v evro območju želi tudi v prihodnje imeti možnost, da plačujejo z bankovci in kovanci. Zato bosta Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) vsekakor zagotovili, da se bo gotovina še naprej sprejemala in bo tudi v prihodnje na voljo v vseh 20 državah evro območja…”

Obljubljajo zaščito zasebnosti pri digitalnem evru

Zaščita zasebnosti je ključna značilnost digitalnega evra. ECB ne bi videla niti osebnih podatkov uporabnikov niti njihovih plačilnih vzorcev.

Možnost plačevanja brez internetne povezave bi prinesla tudi višjo stopnjo zasebnosti podatkov, kot jo zagotavlja katerakoli trenutno dostopna metoda digitalnega plačevanja…

Digitalni evro bi vključeval različne varnostne mehanizme, na primer zgornjo omejitev imetja digitalnih evrov, da ne bi povzročal večjih odlivov denarja iz bančnih vlog. Vseeno bi uporabniki lahko opravljali tudi plačila nad to omejitvijo, če bi svojo digitalno denarnico povezali z bančnim računom…«.

V enotni točki dostopa bodo vsi podatki o vas, dovoljenem imetju in vaši porabi digitalnega denarja!

Načrti ECB, ki so podrobneje opredeljeni s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi digitalnega evra so naslednji:

a) » Uporabniki dostopajo do digitalnega evra pri svoji sedanji banki, ne da bi jim bilo treba zamenjati banko. Tako bi digitalni evro postal lahko dostopen in bi poslali jasno sporočilo: vsakdo bi lahko svoj digitalni evro uporabljal kadarkoli in kjerkoli bi želeli ter povsod v evro območju.«

b) » Evrosistem (op.a: v njem so ECB in osrednje nacionalne banke) ne bi mogel videti osebnih podatkov uporabnikov digitalnega evra ali povezati plačilnih informacij s fizičnimi osebami.«

c) » Posredniki (op.a: komercialne banke, pošte) bi videli le uporabniške informacije, ki so potrebne za uvajanje in skladnost z obstoječimi predpisi, kot so pravila o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg tega bi možnost nespletnega plačevanja (op. avtorja: npr. z mobilnim telefonom) zagotavljala zasebnost, podobno kot pri gotovini, saj plačila ne bi obdelovala niti posrednik niti centralna banka.«

d) » ECB bo razvil in uporabil orodja, ki so potrebna za ohranjanje ravnovesja med zasebnim denarjem kot so vloge poslovnih bank ter centralno-bančnim denarjem. Orodja, kot so časovnica uporabe digitalnega evra, bodo že po zasnovi preprečila neželene posledice za denarno politiko, finančno stabilnost in alokacijo kreditov realnemu gospodarstvu.

Uporabniki, ki želijo plačati več kot je določena omejitev, bodo to lahko storili tako, da svojo digitalno evro denarnico povežejo s svojim bančnim računom…

Objavili smo podrobne analize, ki kažejo, da se z ustreznim usklajevanjem omejitev uporabe digitalnega evra izognemo tveganjem za finančni sistem… Izdaja digitalnega evra za evropski finančni sektor predstavlja priložnost, ne tveganje…«, še lahko preberemo v načrtih ECB.

Kje tičijo pasti za svobodo uporabnikov?

Kalibracija oziroma usklajevanje, kar napoveduje ECB, je sicer normalno dejanje iz vidika financ, toda v sedanjem svetu in vlogi EU v njem, je to lahko opozorilo ali napoved, kaj vse se nam lahko v nefinančnem pogledu zgodi pri uresničevanju neke takšne operacije kot je uvedba digitalnega evra.

V predlogu uredbe Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi evra z dne 28. junija 2023 je zapisano: »Evropska centralna banka lahko podpira ponudnike plačilnih storitev pri izvajanju naloge uveljavljanja morebitnih omejitev imetij tudi tako, da sama ali skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami vzpostavi enotno točko dostopa z identifikacijskimi oznakami uporabnikov digitalnega evra in s povezanimi omejitvami imetij digitalnega evra….«

V 25. točki omenjenega dokumenta preberemo:« Evropska centralna banka bi morala biti upravljavec v obsegu, v katerem te dejavnosti zahtevajo obdelavo osebnih podatkov. Kadar Evropska centralna banka enotno točko dostopa vzpostavi skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami, bi morale biti skupni upravljavci.«

V 27. točki je v predlogu uredbe EP zapisano:» Če bi bila razpoložljivost digitalnega evra odvisna od prostih poslovnih odločitev vseh ponudnikov plačilnih storitev, bi lahko ponudniki plačilnih storitev digitalni evro marginalizirali ali celo izključili.

To bi lahko uporabnikom preprečilo plačevanje in prejemanje plačil v obliki valute, ki ima status zakonitega plačilnega sredstva. V tem primeru enotna uporaba digitalnega evra v celotnem evro območju ne bi bila zagotovljena. Zato je bistveno, da se od določenih ponudnikov plačilnih storitev zahteva, da zagotavljajo osnovne storitve za digitalni evro.«

V 31. točki je zapisano:» Evropska centralna banka bi morala imeti možnost, da na podlagi svojih pooblastil na podlagi pogodb in v skladu z določbami te uredbe določi omejitve glede uporabe digitalnega evra kot hranilca vrednosti. ..«.

V t 32. točki je še bolj razumljiva: »…Evropska centralna banka za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema in v skladu z načelom sorazmernosti lahko uvede omejitve za uporabo digitalnega evra kot hranilca vrednosti. Orodja politike, ki bi se lahko uporabila v ta namen, med drugim vključujejo količinske omejitve za posamezna imetja digitalnega evra in omejitve pretvorbe drugih kategorij sredstev v digitalni evro v določenem časovnem okviru«.

Kaj vse lahko to pomeni bomo pojasnili v nadaljevanju, če vam to besedišče uradnikov ni najbolj razumljivo.

Skrb zbujajoč nadzor v duhu »obrambe« digitalnega evra

Ali nam EU pripravlja graditev Združenih držav Evrope saj v 37. točki predloga uredbe zahteva: »Čeprav so instrumenti, ki jih Evropska centralna banka uporablja za omejitev pretirane uporabe digitalnega evra kot hranilca vrednosti, namenjeni zaščiti finančne stabilnosti in finančnega posredništva, lahko kljub temu vplivajo na naravnanost denarne politike Evropske centralne banke in so z njo povezani.

Take instrumente bi bilo zato treba enotno uporabljati v celotnem evro območju, da bi zagotovili uporabo digitalnega evra kot enotne valute in enotnost denarne politike.

a) Bodo »v javnem interesu« nadzorovali uporabo vašega digitalnega evra?

Poleg tega bi bila enotna uporaba potrebna, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za ponudnike plačilnih storitev na evropskem enotnem trgu ali za to, da se prepreči prezapleteno izvrševanje kateregakoli instrumenta prek ponudnikov plačilnih storitev na podlagi prebivališča uporabnikov digitalnega evra…«.

V točki 42 preberemo: »Ker je digitalni evro oblika enotne valute, ki ima status zakonitega plačilnega sredstva, ponudniki plačilnih storitev za plačilne transakcije z digitalnim evrom ne bi smeli zaračunavati pretiranih provizij…«

V točki 43 izvemo: »Evropska centralna banka bi morala za zagotovitev, da so provizije enotne v celotnem evro območju in sorazmerne, redno spremljati njihovo višino in na tej podlagi objaviti ustrezne zneske skupaj z obrazložitvenim poročilom…«.

Uporaba evropske denarnice za digitalno identiteto, v kateri se bodo lahko združile nacionalne digitalne identitete (ID) in dokazila o drugih osebnih podatkih (na primer vozniško dovoljenje, spričevala, bančni računi…) se spodbuja tudi v predlogu uredbe (čl. 57 in 58).

Pri tem pa po mojem mnenju že gre za skrb vzbujajoč način splošnega nadzora človeka, njegovih osebnih podatkov, lastnine, prihodkov, odhodkov prometnih prekrškov…

Digitalne denarnice bodo lahko zagotovili javni organi ali zasebni subjekti pod pogojem, da so priznani v državi članici. Evropski državljani bodo tako lahko s klikom na telefonu dokazali svojo identiteto in delili elektronske dokumente iz svoje evropske denarnice za digitalno identiteto. S svojo nacionalno digitalno identifikacijo, ki bo priznana po vsej Evropi, bodo lahko dostopali do spletnih storitev. In to navedeno, v Bruslju poudarjajo kot pozitiven dosežek.

b) Vam bodo uporabo digitalnega evra prepovedali, če ste na kakšnem »seznamu«?

Še posebej zbuja skrb 72. člen predloga uredbe, ki omogoča:«… obdelavo osebnih podatkov za namene izvrševanja omejitev imetij, odobritev prenosov imetij uporabnika na račun in z njega ter upravljanje lokalnih pomnilniških naprav za plačila z digitalnim evrom brez spletne povezave. Gre za naloge v javnem interesu, ki so bistvene za zaščito državljanov, ki uporabljajo digitalni evro ter hkrati za stabilnost in celovitost finančnega sistema Unije.

Ponudniki plačilnih storitev bodo upravljavci osebnih podatkov v zvezi s temi nalogami. Poleg tega lahko ponudniki plačilnih storitev obdelujejo osebne podatke za izpolnjevanje obstoječih nalog v javnem interesu ali za izpolnjevanje pravne obveznosti iz prava Unije…«.

V istem členu se dovoljuje »obdelava osebnih podatkov za preverjanje, ali so uporabniki osebe ali subjekti s seznama na podlagi omejevalnih ukrepov«.

V javnem interesu ali pa, če ste na kakšnem seznamu vam lahko oblast (ECB) naredijo karkoli želijo in to zbuja skrb dosti bolj kot lažna dilema o tem gotovina ali digitalna valuta! Samo domnevam lahko, da je dejansko cilj spodbujanja evforije o tem, da se nam pripravlja izgon gotovine iz plačilnega prometa ravno v tem, da ne bi prepoznali resnične nevarnosti, ki nam jo prinaša centralna digitalna valuta (CBDC).

Gre za vprašanje zaupanja v to, ali se bo obdelava osebnih podatkov čim bolj zmanjšala na nujno potrebno raven. Ali torej lahko zaupamo omenjeni enotni točki dostopa, ki jo bodo oblikovali skupaj ECB in nacionalne centralne banke in v kateri bodo zbrani vsi podatki o uporabnikih digitalnega evra?!

V poglavju VII. predloga uredbe v točki 29 piše: »Ponudniki plačilnih storitev, ki izvršujejo plačilne transakcije z digitalnim evrom, preverijo, ali so njihovi uporabniki digitalnega evra osebe ali subjekti s seznama. Ponudniki plačilnih storitev taka preverjanja izvedejo takoj po začetku veljavnosti kakršnihkoli novih ali spremenjenih omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, in sicer vsaj enkrat vsak koledarski dan….«.

To torej pomeni, da vas bodo vsak dan preverili, če ste morda na seznamu, ki vam prepoveduje uporabo digitalnega evra ali za vas velja kakšna druga bančna omejitev!

Digitalni evro se lahko pretvori v evro bankovce in evro kovance

V Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in sveta je za pričakovano funkcioniranje digitalnega evra določenih še nekaj aktivnosti:

a) »Za posedovanje in uporabo digitalnega evra bi moral njegov uporabnik zgolj skleniti pogodbeno razmerje za odprtje plačilnega računa s ponudnikom plačilnih storitev, ki distribuira digitalni evro… Insolventnost ponudnikov plačilnih storitev ne bi vplivala na uporabnike digitalnega evra.«

b) »Mikropodjetja, ki ne sprejemajo elektronskih plačilnih sredstev, nepridobitni pravni subjekt in posamezniki, ki ne delujejo v okviru trgovske dejavnosti, bodo izvzeti iz obveznosti sprejemanja plačil z digitalnim evrom.«

c) »ECB mora zagotoviti visoko raven zasebnosti in varstva podatkov za brezstična plačila malih vrednosti brez spletne povezave (op. avtorja: gre za plačilo s pomočjo mobilnega telefona) tako, da se osebni podatki, povezani z identiteto uporabnikov obdelajo v trenutku odprtja plačilnih računov za digitalni evro pri ponudnikih plačilnih storitev, vendar se ponudnikom plačilnih storitev ne razkrijejo podatki o transakcijah…«

d) »Centralno-bančni denar s statusom zakonitega plačilnega sredstva se lahko uporablja v celotnem evro območju poleg digitalnih plačilnih sredstev, ki temeljijo na denarju poslovnih bank.«

e) » Digitalni evro distribuirajo javni subjekti, vključno z lokalnimi ali regionalnimi organi ali poštnimi uradi. V ta namen bi morale države članice določiti subjekte, ki bi morali to nalogo opravljati na njihovem ozemlju.«

f) » Fizične ali pravne osebe lahko imajo enega ali več plačilnih računov za digitalni evro pri istem ponudniku plačilnih storitev ali pri različnih ponudnikih plačilnih storitev, medtem bi morala zanje veljati individualna omejitev imetij, ki jo uporabnik digitalnega evra lahko razdeli med različne ponudnike plačilnih storitev.«

g) »Digitalni evro je mogoče po nominalni vrednosti pretvoriti v evro bankovce in evro kovance.«

»Kadar je sprejemanje evro bankovcev in evro kovancev ter digitalnega evra obvezno v skladu z določbami te uredbe, ima plačnik pravico izbrati plačilno sredstvo.«

V praksi pa že imamo primere, predvsem v zahodni Evropi, ko trgovci ali gostinci ne sprejemajo gotovine, čeprav je zakonito plačilno sredstvo. Tudi v Evropi je javno mnenje že zmanipulirano in neradi plačujejo z gotovino, češ da z gotovino plačujejo samo kmetje in berači.

Kako bi se lahko zoperstavili digitalnemu evru?

Naslednji razmislek se torej glasi, kako pa se lahko zoperstavimo digitalnemu evru, če bi to želeli narediti?

ECB opozarja: »Digitalni evro je lahko uspešen samo, če ga bodo Evropejci uporabljali v vsakdanjem življenju.«

V svetu že imamo primere, ko so države opustile uporabo CVDC (na primer: Senegal, Ekvador, delno tudi Nigerija), in sicer zato, ker ga prebivalci niso uporabljali, ker digitalni valuti niso zaupali.

»Zato mora biti digitalni evro zasnovan tako, da ponuja določene prednosti glede na obstoječe rešitve«, pravi ECB.

To je seveda nova past, saj lahko uporabo digitalnega evra spodbujajo na različne načine in tako omejujejo uporabo bankovcev in kovancev.

ECB pravi:«:.. Da bi bil sprejet, mora biti digitalni evro za uporabnike koristen. Kot so pokazale raziskave, so lastnosti, ki si jih želijo uporabniki, predvsem široka sprejemljivost, preprosta uporaba, nizki stroški, hitrost, varnost in varstvo potrošnikov, medtem ko so za trgovce najpomembnejši nizki stroški, preprosta uporaba in povezljivost z obstoječimi sistemi.

Varstvo zasebnosti mora biti na najvišji ravni in uporabniki morajo imeti možnost, da izberejo, koliko informacij želijo razkriti – vendar vedno v skladu z veljavno zakonodajo. »

To so seveda navadne floskule, saj bodo tako v »enotni točki dostopa« kot v »evropski denarnici za digitalno identiteto« imeli vse podatke o vsakem posamezniku, ki bo uporabljal digitalni evro. Tudi zakonodaja, ki določa kako nas bodo nadzorovali in usmerjali se lahko spreminja v skladu z željami oblastnikov in korporacij, ki so resnični lastniki sodobnega sveta.

CBDC je »največji posamični napad na finančno zasebnost«

Nevarnosti uvajanja centralno digitalne valute za svobodo državljanov so dejansko neomejene.

Ameriški Cato inštitut v besedilu, objavljenem 22. februarja 2023 o tem, zakaj digitalne valute centralne banke ne bi smele biti sprejete, pravi, da bi to pomenilo za Američane »propad še tisto malo finančne zaščite zasebnosti, ki še obstaja.

»Ne vemo kdo danes uporablja račun za 100 dolarjev in ne vemo, kdo danes uporablja račun za 1 peso… Ključna razlika tega v primerjavi s CBDC je, da bo centralna banka imela popoln nadzor nad pravili in predpisi, ki bodo določali uporabo digitalne valute… »

Omenjen inštitut v besedilu navaja besede generalnega direktorja Mednarodne banke za poravnave (BIS)  Augustina Carstensa, ki naj bi zatrdil, kako je CBDC največji posamični napad na finančno zasebnost in grožnja svobodi zasebnosti. S toliko podatki v rokah bi CBDC vladi zagotovila nešteto priložnosti za nadzor nad finančno dejavnostjo državljanov. Združene države Amerike, še posebej Ameriška centralna banka (FED), niso navdušeni nad centralnimi digitalnim valutami. Kljub temu pa je ameriški predsednik Joe Biden sredi leta 2022 naložil pristojnim ustanovam, da pridobijo čim več informacij o možnostih takšne uvedbe digitalne valute.

Nasprotniki CBDC pravijo (to velja tudi za predloge ECB in Evropskega parlamenta), da lahko ta sistem omogoči oblikovalcem politike, da določajo »negativne obrestne mere, ki bi dejansko povzročile, da bi ljudje izgubili denar«, oz. bi za digitalni denar, ki ga imajo in ga niso porabili v določenem roku ali za določene izdelke, plačali negativne obresti državi.

Zagovorniki v nasprotju z njimi pravijo, da bi se na ta način spodbujala prodaja določenih izdelkov ali storitev. Zmogljivosti programiranja CBDC bi lahko pomenile, da bi bilo ljudem prepovedano kupovati določeno blago ali bi se jim naložila količinska omejitev pri nakupu določenega blaga. Oblikovalci politik bi lahko na primer poskušali omejiti pitje alkohola z omejevanjem nočnih nakupov alkohola ali s prepovedjo nakupov za ljudi s kaznivimi dejanji, povezanimi z alkoholom.

Z CBDC bi se lahko blokirale zakonite transakcije s strani skupin, ki so padle v nemilost države (ta možnost obstaja tudi v ECB predlogu centralne digitalne valute) kar je nesprejemljivo, saj je uporaba denarja, tudi digitalnega, javna dobrina.

Razen tega bi prenos denarja v digitalno obliko pahnil ljudi v popolno odvisnost od tehnologije, pri čemer bi bili še lažja potencialna tarča hekerskih napadov in kraje podatkov.

Raven zasebnosti je nižja pri digitalnih oblikah plačila, ker je vsaka transakcija nekje zabeležena in posledično sledljiva. Nasprotniki CBDC pa ne opozarjajo zgolj na varnostno tveganje in vprašanje zasebnosti, temveč pravijo, da so centralno digitalne valute neprimerne za dolgoročne prihranke. Kot smo že videli v predlogu uredbe ECB in Evropskega parlamenta, naj bi namreč oni odločali o tem, ali se sploh lahko varčuje z digitalnim evrom, in če, v kolikšnem obsegu je to dopustno.

Nasprotniki CBDS prav tako pravijo, da bi lahko centralne banke postavile na primer pogoj, kot to počne Kitajska, da je novo izdani denar treba porabiti v 30 dneh. Kot posebna nevarnost pa se izpostavlja, da imajo t.i. insajderji, torej centralne banke in vlade ter organi kazenskega pregona in drugi agenti možnost priviligiranih dejanj, kot so: zamrznitev ali dvig sredstev na računih CBDC brez soglasja uporabnika.

Ameriški FED je v januarskem poročilu 11. marca 2023, predstavljenem na CNN Business posebej opozoril na morebitna tveganja za kibernetsko varnost, rekoč: “Vsaka namenska infrastruktura za CBDC bi morala biti izjemno odporna na takšne grožnje, operaterji infrastrukture CBDC pa bi morali ostati pozorni, saj zlonamerni akterji uporabljajo vse bolj izpopolnjene metode in taktike.«

Pod črto

Uvajanje centralne digitalne valute ne bo mogel zaustaviti nihče. To je naša prihodnost, ki ni preveč optimistična. Toda takšna je in takšna bo. Še posebej, če smo tiho ali pa poskušamo z napačnimi besedami in pobudami ustaviti omejevanje svobode in demokracije v EU in s tem žal tudi v Sloveniji.

Slovenski politiki namreč, po mojem mnenju, ne skrbijo za interese svojih državljanov, temveč bolj za interese evropskih birokratov! Tudi, če bi bili drugačni je seveda veliko vprašanje, če bi lahko ustavili splošen trend v svetu, ki se neizogibno spreminja v nekaj, kar ni spodbudno za večino prebivalcev planeta!

Če se že lotevamo razmisleka o digitalnem denarju države, ki naj bi v določeni meri zamenjal bankovce in kovance, na dolgi rok verjetno v večjem obsegu, se vprašajmo še, v čem bomo realno na slabšem.

Tako današnji denar kot tisti digitalni jutrišnji – oba sta fiat valuta, torej nimata podlage v kakšnem fizičnem blagu, kot sta to zlato ali srebro. Za obema je le garancija države, da je denar vreden točno toliko, kot nam ona pove, da je!

Realna cena bankovca v vrednosti enega dolarja je 15 centov, mi pa ga »kupujemo in prodajamo drugim« po sedemkrat večji vrednosti. Nobenega jamstva zanj nit kot besede države!

Če verjamemo na besedo države, da ima papirnat denar sedemkrat višjo vrednost od realne vrednosti papirja, iz katerega je narejen, potem lahko tudi verjamemo, da uvajanje centralne digitalne valute ne bo ogrozilo naše svobode in demokracije; karkoli že komurkoli ta dva pojma pomenita.

Svet, ki temelji na iluzijah, pač gre naprej! Lahko le pojemo, kot je včasih prepevalo Prljavo kazalište: »Ustavite zemljo, jaz grem dol!«.

Toda svet, ki drvi v napačno smer, se ne bo ustavil, tudi spremenil se ne bo, sploh ne brez našega odločnega ukrepanja. Nimamo kam pobegniti: lahko se svetu prilagodimo ali pa ga spremenimo!