BISERKA POVŠE TAŠIĆ -
06.08.2023
Sistem
Če kdaj, potem so poplave v Sloveniji avgusta 2023 z apokaliptičnimi razsežnostmi za ljudi in gospodarstvo, zadnji klic k poenotenju političnih odločevalcev s pozicije in opozicije glede nujnosti sistemskih rešitev za obvladovanje vremenskih pojavov. Ne zgolj v teh izrednih, ampak predvsem v mirnodobnih časih.
Sobivanje ali boj s hudourniki
»Ko so za hudournike skrbele lokalne skupnosti teh težav ni bilo, sproti so se čistile struge,« se glasi ena najpogostejših misli, ki jih v teh dneh slišim od ljudi, ki bijejo plat zvona zaradi poplavljenih domov.
Z razmislekom v prihodnost to pomeni, da naj se pripravi in sprejme takšna zakonodaja, ki bo brez kakršnekoli spremljajoče vsebine, ki bi burila duhove drugače mislečih, uredila finančno in izvedbeno urejanje vodotokov in hudourniških potokov. Pa niso problem le vode.
Izziv znanosti: ali obstaja dolgoročen način vzdrževanja in sobivanja s hudourniškimi vodami, ki ob izjemnih nalivih pridobijo rušilno moč in spodkopljejo vse pred seboj?
Moj spomin na potoček, ki se je iz bistre in hladne zgornjesavinjske ohladitve v vikendu nad Savino pri Ljubnem v hipu spremenil v hudourniško katastrofo, je še vedno živ. Ničkolikokrat je oče z okoliškimi kmeti skušal očistiti tudi ta hudournik, veliko brvi je postavil in vsako je naposled odneslo, da bi ob koncu enkrat dejal: «Veš, marsikaj sem rešil v življenju, ampak ob temle hudourniškem potočku, ki nas sicer tako lepo hladi v vročih poletnih dneh, sem si pa polomil vse zobe. Očitno tale vikend hiška (samo v najemu so jo imeli starši pri domačem kmetu) ne stoji na pravem mestu. In konec.«
Kaj vse se dogaja v gozdovih
Inšpektorji na področju gozdov nimajo primernih vzvodov in tudi ne pregledne statistike, da bi na prste stopili kradljivcem gramoza v državnih gozdovih, uničevalcem gozdnih poti, nelegalno postavljenim objektom. Trditev zapisujem na podlagi izčrpnega klepeta z enim od inšpektorjev izpred leta dni, ko sem želela bolj natančne podatke o tem, koliko je razen nezakonite sečnje v gozdovih še drugih morebitnih kršitev, kot je na primer odnašanje gramoza. In ugotovila, da se tovrstne kršitve v času tako opevane digitalizacije ne vodijo po različnih postavkah.
Danes tako npr. ne morete izvedeti koliko peska se pokrade iz gozdov, koliko nelegalnih objektov je postavljenih v gozdovih, kdo si je kje še malo nelegalno priključil kakšno mini hidroelektrarno ter še kaj. Sistemski izziv je torej, ko govorimo o poplavni varnosti, multisektorski, ne nazadnje povezan tudi z bolj pregledno statistiko na področju gozdarstva.
- Čas je, da se odločevalci osvestijo in poplave ter sušo začnejo obravnavati multisektorsko, torej v sozvočju različnih ministrstev v vladi.
Še enkrat o gradnji na poplavnih območjih
Tisti, ki bolj od blizu poznamo nepremičninsko dejavnost, smo lahko pridobili pri svojem delu tudi vpogled v prodajo zazidljivih zemljišč. In vemo, da se na ravni lokalnih skupnosti pri prostorskem načrtovanju dogaja marsikaj. Ne le, da se » v posvečenih krogih in potiho« ve, kdaj se nameravajo kakšna kmetijska zemljišča prekategorizirati v zazidljiva in na tej vmesni poti lahko kdo od lastnikov ustvari tudi dober zaslužek, tudi to je znano, da se gradi na poplavnih območjih, ne da bi za to kdorkoli odgovarjal.
Pred leti sem se pogovarjala s pokojnim stricem, ki je več kot polovico življenja preživel na avstrijskem Koroškem. Ob sprehodu ob Savinji mi je rekel, da kaj takšnega pri njih ni mogoče; da bi toliko novih hiš zraslo tik ob reki, kajti župani naj bi bili tudi kazensko in denarno odgovorni za to, če se na nivoju lokalne skupnosti dopusti gradnja na potencialno nevarnem poplavnem območju. Lastnik, ki bi utrpel škodo zaradi poplavljenega doma bi lahko tiste, ki so mu izdali dovoljenje za gradnjo na takšnem območju tudi tožil…
Potrebne so torej sistemske spremembe na državni in lokalni ravni tudi glede samega dovoljenja graditi na ogroženih poplavnih območjih. Pri tem nimam v mislih zgolj in samo prepovedi, temveč s sodobno tehnologijo prilagojeno gradnjo, ki morda s kakšnimi dvižnimi zapornicami v kleteh ali varovalnih ograjah pritlične hiše ščitijo pred naraslimi ali razlitimi vodami.
Politika
O nezrelem zagotavljanju politične enotnosti
Čeprav se je morda lepo slišalo v dneh poplavne ujme, ko je Slovenija bolj kot na zeleno deželo spominjala na vodno mesto Atlantis, češ, da je politika zdaj enotna v tem, da bo pomagala ljudem, pa se mi takšna sporočila v situaciji, ko so mnogi ostali brez domov, pridelkov, življenjskega biti in obstati, rahlo pritlehno.
Poslanstvo politike v opoziciji ali na oblasti vendarle je, da sprejema odločitve v dobro državljanov in prebivalcev, ne pa, da ruši dobre zakone in zavrača že odobren denar za protipoplavno varnost zgolj za to, ker je oboje pripravljala neka druga, »napačna politična opcija«. Še več, ob bolj veščem komunikacijskem ušesu smo lahko takšno sporočilo razumeli tudi kot, da politika vselej dela proti ljudem, ker pa je zdaj tako hudo, bodo vsi ne glede na svetovni nazor in politični pedigre stopili skupaj in končno v eni najhujših naravnih katastrof, ki je zadela Slovenijo po osamosvojitvi in po prvih ocenah presega dobre pol milijarde evrov, stopili skupaj.
- Eno od neizpodbitnih dejstev je, da se je vlada Roberta Goloba na seji 10. julija 2023 odločila, da 280 milijonov evrov denarja za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, ki so bili v Načrtu za okrevanje in odpornost (evropska sredstva) skrči na 120 milijonov evrov. Ne razpolagam z informacijami in podatki o tem, da bi lahko presojala čemu takšna odločitev: zaradi pretirane samozaverovanosti vase, da bomo vse zmogli sami; zaradi neznanja, da se pripravi potrebna podlaga za črpanje in namensko porabo tega denarja ali pa je morda razlog povsem racionalen, meni neznan?!
- In drugo neizpodbitno dejstvo je, da se je zakon o vodah, ki ga je pripravila prejšnja vlada Janeza Janše, na referendumu zavrnil. In ubadanje s preteklostjo ta hip o tem, ali zato, ker naj bi takratna vlada skušala skozi stranka vrata pripeljati še pravico do graditve in posledično očitane privatizacije na priobalnih območjih, kar piarovsko in argumentirano ni bila sposobna ovreči, ali pa je zakon padel preprosto za to, ker je bil priročno sredstvo leve politične opcije za boj na oblast, je z današnjega vidika drugotnega pomena. Je le dokaz, da je zaradi parcialnih interesov teh in onih posameznikov, spodletel sprejem zakona, ki bi lahko uspešno reševal tudi vodne ujme, ki smo jim priča danes.
Kot državljanka pričakujem od vpletenih v obe neizpodbitni dejstvi, da so se iz svojega (zgrešenega?) pristopa tudi kaj naučili. In da napak ne bodo več ponavljali.
Prav zato se mi, če hočete »politična enotnost« o tem, kaj je dobro in kaj ni dobro za ljudi – volivce katerekoli že politične opcije v Sloveniji – zdi izredno pomembna v mirni dobi, takrat, ko ni težav (poplav, toč, suš) in je čas za sprejemanje pametnih odločitev. Ko bom naposled slišala, da se je slovenska politika uspela poenotiti glede ključnih smeri razvoja države in vse bolj napornega sobivanja človeka z naravo, bom iskreno navdušena.
Prav tako se mi zdi lepa gesta, če dobro plačana ekipa slovenskih poslancev zagrabi za lopate in je v podporo ljudem v stiski. Ker dobri zgledi vlečejo je to zagotovo primeren sestop z višav soodločanja k žalosti in obupu običajnih ljudi in podpora v njihovi stiski. Prav je, da se delijo dobra dejanja posameznikov, tudi takšnih, ki niso izpostavljeni in vidni predstavniki družbe, pa so v teh dneh poiskali izjemno srčnost pomagati šibkejšemu. Kajti dobri zgledi vlečejo, pozitivna vibracija je narodu v tako težkih trenutkih več kot potrebna.
Od vladajoče ekipe s premierjem v belih športnih copatih na čelu pa pričakujem v prvi vrsti strateško in operativno odločanje, ne pa vihtenje lopat, ker sem prepričana, da bi si pridelali predvsem žulje, »haska« pa ne bi bilo ravno velikega. Njihovo uspešnost bodo ljudje merili predvsem po tem, kako hitro bodo deležni obljubljene pomoči in na srednji rok nujno potrebnih sistemskih sprememb. S tako prepričljivo večino vladanja ni izgovorov, da se tudi na protipoplavnem in sušnem področju, ki konec koncev ogroža tudi kmetijstvo in pridelavo hrane, ne le imetja državljanov in prebivalcev te države, zadene žebljica na glavico.
Ljudje
Hvala bogu za Nič nas ne sme presenetiti
Tisti z malo bolj zajetnim EMŠO se boste zagotovo spomnili te akcije. Ne obstaja več, pa bi bilo dobro, da bi se prebivalstvo spet tu in tam aktiviralo ter poučilo o ravnanju v primeru potresa, poplave, kako se uporabi gasilni aparat, kako lahko sam odmašiš kakšen jašek, kako preprečiš vdor podtalnice v domačo hišo…
Na srečo znotraj 30-letnega vladanja, ko smo mnoge sisteme in uspešna domača podjetja uspeli zrušiti in porušiti, pa ostajajo paradni konji v podsistemih, ki so se tudi v tokratni ujmi izjemno dokazali. Nesebično so pomagali in si od slehernega med nami zaslužijo velik hvala: izjemno dobro organizirana civilna zaščita, gasilci, policisti… in številni prostovoljci in društva.
Ali kot je zapisal nekdo na družbenem omrežju:« Gasilci so tudi v tokratni ujmi naredili toliko dobrega, da bi morali zdaj mi v njihove domove prinesti evre za vsakoletne koledarje, s katerimi nas poprosijo za kakšen cekin enkrat ob koncu leta in ne da nas morajo hoditi sami »fehtat« na naše domove.«
Če omenjene službe, od civilne zaščite, policije, vojske, profesionalnih in prostovoljnih gasilcev in številnih posameznikov ne bi priskočili na pomoč ljudem v stiski, bi tokratna poplavna kataklizma bila za Slovenijo še dosti hujša. To so strukture in posamezniki, ki še vedno znajo živeti Nič nas ne sme presenetiti in na prvo mesto postavljajo sočloveka.
Hvala jim. Tudi v imenu vseh nas, ki smo tokrat v kakšnem nadstropju bloka ostali na suhem in varnem. Ni nujno, da bo tako, ko naslednjič morda udari kakšen potres. Stari ljudje, ki so že marsikaj dali skozi namreč znajo povedati, da je to grozeč naravni razplet dogodkov po obdobju močnih poplav, ko se sprožijo plazovi… in se naposled zatrese še Zemlja.
Še je prostor za premislek
Žal kljub izjemni pomoči mnogih posameznikov, ostaja za nekatere med ljudmi še prostor za zazrtje vase. V mislih imam to, kar so zapisali v enem od štabov civilne zaščite na enem bolj ogroženih območij v Sloveniji na družbenem omrežju: »Ne moremo mimo dejstva, da veliko pomoči pridobivamo od sosednjih občin, občin ki niso prizadete, vidimo pa, da se naši občani rajši zabavajo po gostinskih lokalih in sprehajajo ter slikajo, namesto da bi pomagali in reševali premoženje naših prijateljev.«
Ni jih bilo veliko, pa vendar so bili tudi takšni, ki so v teh hudih dneh poplave bili plat zvona zaradi težav z zamakanjem streh, ki so posledica dotrajanih stavb ali večletnega neodpravljanja napak. Mnogi so razumeli, da pomoč gasilcev in civilne zaščite na poplavljenih območjih potrebujejo bolj ljudje v poplavljenih okoljih kot oni; vsi pa niso delili tega mnenja.
Težko so razumeli, da sredi dežja pač ne morejo krovci na njihovih strehah odkrivati vzrokov za večletne težave in prekrivati strehe, da bo za ugotavljanje vzrokov in sanacijo problemov treba počakati na suho vreme… Pa ne le na sončne dni, dejansko tudi na razpoložljive izvajalce, saj si mnogi še niso opomogli od nedavnega neurja s točo, ki je odkrivala strehe, rušila dimnike…
In potem je tukaj še manjša skupina posameznikov, ki bi si ihtavo želeli pomagati na način, da bi izpraznili svojo kramo in nepotrebne stvari ter vse naloženo namenili » v pomoč poplavljenim«.
Tudi na tem področju zasledimo dobronamerno navodilo organizirane civilne zaščite in humanitarnih organizacij ter gasilcev v nekaterih slovenskih krajih, češ, da naj ljudje pomagajo le s tistim in na način ter takrat, ko jih k temu pozovejo. V trenutku, ko so potrebni predvsem agregati ali pa izsuševalci vlage je kakšen podarjen kavč ali zimska jakna pač odveč. Baje je večina naposled le doumela ta napotek.
Nalivi kot priložnost za sušo
Lani ob takšnem času sem se pogovarjala s kmeti in z inštituti, ki so bili bitko preživetja poljščin in njiv ob izjemni suši. Pogovarjali smo se o namakalnih sistemih. V času suše so se nekatera mesta začela prebujati, in predvsem na Primorskem so se obudila stara zajetja za hrambo deževnice. Marsikakšen nepremičninski oglas za prodajo hiše je takrat kot dodano vrednost omenil še, da ima nepremičnina poleg priključka na javni vodovod še vodnjak ali svoje vodno zajetje.
1. Ali lahko v sodelovanju z znanostjo začnemo iskati načine, kako s sodobno tehnologijo zajeziti ogromne količine padavin, morda ob izviru rek ali s postavitvijo premičnih sistemov v blokovskih naseljih in ob individualnih hišah za hrambo vode?
2. Živeti s sušami in poplavami se bomo namreč lahko naučili le tako, da bomo posledice tako pomanjkanja kot presežka padavin znali tehnološko čim boljše izrabiti. Je to naslednji, stoletni izziv Slovenije? Po možnosti ne glede na politično barvo odločevalcev!
Vsak prispevek v Prisluhni si lahko nagradite s prostovoljno donacijo oziroma plačilom po lastni presoji, kaj je po vašem mnenju poštena cena za opravljeno intelektualno delo.
TRR: SI56 1010 0006 0710 355
odprt pri Banka Intesa Sanpaolo d.d.
založnik e-tednika Prisluhni si. Z Biserko:
Agencija BiTi, To Be Agency, Biserka Povše Tašić s.p.
Namen: donacija
koda: CHAR
referenca: brez (ali SI00 0000)
Za nakazilo donacije s funkcijo slikaj in plačaj, poskenirajte zgornjo QR kodo ter vpišite želen znesek za donacijo.