Predrag Tašić -

13.05.2023

Pred dnevi sem spremljala program na t.i. neodvisni beograjski televiziji in pri novinarski interpretaciji pohoda proti nasilju dobila vtis, da so se v Srbiji v marsikakšnem pogledu nekako »zataknili v času«. Še vedno so tako kot med demonstracijami v 90ih letih prejšnjega tisočletja na programu:

  • mediji, ki naj bi bili krivi za vse,
  • svetla rešitev na obzorju le, če odide sedanja oblast,
  • opozicija brez pravih alternativnih programov,
  • zaverovanost ljudi, da je Evropska unija še vedno edini pravi in varni pristan, brez kakšnega razmisleka o tem, da je stara celina kot ostarela gospa tudi potrebna kakšnih sprememb in zazrtja vase…

Ne, svet ni črno-bel. In tudi slovenska praksa kaže, da zgolj menjave »naših« z »vašimi« niso jamstvo za izvedbo korenitih sprememb, ki bi tudi precejšen del iztirjene slovenske družbe utirili nazaj na tirnice prijetnejše prihodnosti.

PREDRAG TAŠIĆ /Gostujoče mnenje

Črno – beli svet?

Nekoč je Davorin Begović, vokalist rock skupine Prljavo kazalište zapel: »Vse okoli mene je črno-beli svet.« In bo kar držalo, da vse to, kar se dogaja okoli nas, danes vidimo kot črno-beli svet! Včeraj je bil to kovid, za katerega sta obstajali samo dve »resnici« oziroma zaupanje v stroko z javno propagando ali zaupanje v »zdrav razum«.

Tudi pri današnjem razmisleku o vojni v Ukrajini obstajata le dve »resnici«; prva verjame v propagando »kolektivnega zahoda« in medijev, ki so v lasti zahodnih kapitalistov ali njihovih hlapcev; in druga »resnica« verjame v različico resnice Rusije in njenih privržencev. Toda svet ni črno-bel; na svetu je veliko vmesnih, sivih odtenkov.

O konfliktu med dobrim in zlom

Z vidika moje resnice bi rekel, da danes v globalnih odnosih v svetu lahko spremljamo konflikt med dobrim in zlom. In po mojem mnenju sta predstavnika prvega Rusija in Kitajska, predstavnika drugega pa ZDA in tako imenovan »kolektivni zahod«.

Ne bom pojasnjeval pojmov »dobro in zlo« s svojimi besedami, ampak bom v ta namen uporabil kot primer zla enega od ameriških dokumentov iz marca 2022 pod naslovom Obnovljeno tekmovanje velikih sil: obrambne posledice – vprašanja za Kongres (Renewed Great Power Competition: Implications for Defense – Asked for Congress); kot primer dobrega pa lahko navedem kitajsko pobudo oziroma projekt Xi Jipinga pod besedno zvezo Pas in cesta.

Zlo kot ameriška preprečitev regionalnih hegemonov

Ključni element ameriške nacionalne strategije je v tem, da se po vsaki ceni prepreči nastanek regionalnih hegemonov v Evraziji. ZDA nameravajo v ta namen povečati vojaške izdatke in načrtujejo vojno s Kitajsko zaradi »dramatičnih sprememb v geopolitiki, tehnologiji, ekonomiji in našem okolju.

Ta ameriški dokument jasno pove, kot piše Andre Damon, urednik in avtor teksta na spletni strani World Socialist, da ZDA vidijo gospodarski vzpon Kitajske kot eksistencialno grožnjo, ob kateri se je treba soočiti z grožnjo uporabe sile. Kot nadaljuje omenjen avtor naj bi ZDA podreditev Rusije razumele kot nujen korak v pripravah na spopad s Kitajsko…

Vojna v Ukrajini se ne dogaja zaradi Ukrajine. Jasno artikulirani ameriški cilji so naslednji: oslabiti Rusijo, strmoglaviti njenega voditelja, prevzeti nadzor nad njenimi ogromnimi naravnimi viri ter obvladovati Kitajsko. Preprosto povedano to pomeni, da je naraščajoča agresija uradnega Washingtona proti Ukrajini šele prvi korak s ciljem preprečevanja nastajanja novih centrov gospodarske moči. In vse to le zato, da bi ZDA ohranile svoj propadajoči položaj v svetovni ureditvi sveta…

Vojna v Ukrajini je bila zasnovana kot obupen poskus ameriškega imperija, da bi ohranil svetovno nadvlado. To je konflikt med vojnimi hujskači zahodnih oligarhij in nastajajočimi gospodarstvi, ki uporabljajo tržni sistem za povezovanje svojih virov in blaga z državami po vsem svetu.

Zato bi si moral vsakdo zastaviti vprašanje: « Ali si želite v prihodnosti videti več gospodarske integracije, nižje cene v trgovinah, več skupne blaginje in manj vojn? Ali pa želite nadaljnjih 80 let živeti v okolju ostrih in samovoljnih sankcij, barvitih revolucij, operacij menjave režimov, genocidnih intervencij in vojskovanj z biološkimi orožji (Covid-19)?

Dobro kot kitajski infrastrukturni načrt Pas in cesta

Po zgornji prvi, ameriški strani, imamo v svetu še drugo, tokrat kitajsko pobudo Pas in cesta, ki je obsežen infrastrukturni načrt, največji v zgodovini in vreden več kot tisoč milijard dolarjev. Kot piše omenjen Andre Damon v Global Timesu je v ta kitajski projekt svoj kapital vložilo 150 držav.

In pojasni: «Od predlagane pobude Pas in cesta v letu 2013 do avgusta 2022 je kitajska blagovna menjava z državami, ki sodelujejo v tem njenem programu, dosegla približno 12 tisoč milijard dolarjev, kitajske neposredne nefinančne naložbe v teh državah pa so presegle 140 milijard dolarjev. Kitajska podjetja so do konca leta 2021 vložila 43 milijard dolarjev v izgradnjo območij gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v državah, ki stojijo za omenjenim kitajskim programom; s tem so ustvarile več kot 340 tisoč delovnih mest v lokalnih okoljih… »

Kitajski program Pas in cesta naj bi povezoval države po vsem svetu, pri čemer od njih ne bo zahteval, da sledijo določenemu ekonomskemu modelu, ki bi ga narekoval Peking. Z drugimi besedami povedano, šlo naj bi za tržno gospodarstvo brez politike. Nekakšna win-win kombinacija, torej situacija, v kateri bi zmagovali vsi, kar bi bilo tudi jamstvo za skupno blaginjo vseh, in to brez političnih manipulacij, prisile in izkoriščanja.

Lažni oligarhi, ki vodijo ZDA, si projekta takšnega obsega in potenciala sploh ne morejo predstavljati. Amerika je bila nekoč dežela idej, idealov in vizij, toda danes je to imperij v zatonu, ki nevarno opleta z repom. Danes je to pribežališče oligarhov, kjer peščica plačanih milijarderjev neusmiljeno ugaša sleherno upanje za prihodnost. Kje je kakšen ameriški projekt, ki bi se lahko postavil ob bok kitajskemu Pas in cesta? Ni ga.

ZDA so porabile več kot tisoč milijard dolarjev na leto za smrtonosno orožje in vojskovanje ter več trilijonov dolarjev za reševanje banksterjev z Wall Streeta, pa tudi ogromno denarja za zaprtje vseh podjetij po celi državi, da bi tako ugodili diktatu milijarderske elite, ki je želela zmanjšati število državljanov z vbrizgavanjem strupenega cepiva, medtem ko ni bila pripravljena vložiti nobenega dolarja v kakšen globalni infrastrukturni projekt, ki bi na miren način povezoval ljudi preko trgovanja in rekreacije.

Svoj razmislek Andre Damon sklene z besedami:« Nihče ne pravi, da je Kitajska popolna; vsaj jaz ne trdim tega, prav tako si ne bi želel živeti na Kitajskem, sem Američan in nameravam umreti tukaj!«

In vmesno sivo območje je…

In zdaj pridemo do sivega dela resnice. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je v enem izmed nagovorov ameriškim kongresnikom dejala, da je zelo zaskrbljena zaradi nekaterih dejavnosti Kitajske na svetovni ravni. Dodala je tudi, da naj bi se Kitajska ukvarjala z državami na način, da te ostanejo ujete v dolgovih in ne spodbuja njihovega gospodarskega razvoja.

Po njenih besedah naj bi Peking med letoma 2008 in 2021 porabil 240 milijard dolarjev za »reševanje posojil« v 22 državah v razvoju, ker naj bi imele te države vse več težav pri odplačevanju obrokov za posojila, najeta za infrastrukturo v okviru pobude Pas in cesta. Kitajska se po njenih besedah pogaja z nekaterimi državami, vključno z Zambijo, Gano in Šrilanko o prestrukturiranju dolga, kar naj bi, kot meni Yellen počela prepočasi. Zato je povabila Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad naj ponudita rešitev za odpis dolgov tem državam. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je na to odgovoril, da so ZDA krive za to, da so države dolžnice v težavah, ker je ameriška zvezna banka (FED) spet dvignila obrestne mere.

Čeprav sta ta hip obe državi na strani dobrega, pa sta tako Kitajska kot Rusija avtokratski državi, za kateri se zdi, da hodita po začrtani poti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in tako imenovane četrte industrijske revolucije Carla Schwaba. To potrjujejo tudi tako imenovani socialni krediti, ki jih podeljujejo ljudem na Kitajskem pod pogojem, če ti izpolnjujejo določena pravila države. V nasprotnem primeru lahko ostanejo ne le brez posojil, ampak se jim lahko onemogoči tudi raba javnega potniškega prometa, ki vključuje železnice, letala, avtobus…

V Rusiji pa do konca tega leta načrtujejo uvedbo digitalnega poslovanja in digitalni denar. Na spletnem portalu Substract.com, kjer piše upokojen novinar Seymour Hersh, lahko preberemo, da Rusija prodaja dizelsko gorivo Ukrajini; torej državi, s katero je v vojni proda gorivo, ki ga potem ta lahko uporabi za pobijanje ruskih vojakov! Povedano z drugimi besedami, cilj vojne torej ni to, kar se javno sporoča z ene ali druge strani, temveč so cilji drugi: svetovna depopulacija, neomejen nadzor nad ljudmi, razdelitev sveta na vplivna območja »zahoda« in »vzhoda!

Lahko bi rekel, da je običajnemu človeku vseeno kdo bo nadzoroval njegovo življenje; ali bodo to veljaki na zahodu ali na vzhodu! V svetu, ki prihaja pa zagotovo ne bo imel svobode, ki jo ima in jo pozna danes. Vprašanje je tudi, če bo imel kaj v zasebni lasti. Eno od sporočil Svetovnega gospodarskega foruma namreč je, da v prihodnosti ne bomo imeli nič v smislu svoje lastnine, da pa bomo srečni. Prav to, da bomo ubiti ali bomo ubijali za interese enega ali drugega sveta je, žal, tisti črno-beli svet v katerega nas želijo ujeti močni vladarji sveta, ne glede na to ali prihajajo z zahoda ali z vzhoda!

Belo ni vedno belo, črno ni vedno črno: o Maši in Hershu

Tragedija, za katero ni opravičila, ni v »posebni operaciji«, ki jo Rusija izvaja v Ukrajini, ampak je primer 53-letnega samohranilca Alekseja Moskalijeva, ki so mu odvzeli hčerko zaradi njene protivojne risbice, njega pa obsodili na dve leti zapora.

Njegova 12-letna Maša Moskalijeva je v šoli narisala ukrajinsko zastavo z napisom Slava Ukrajini, na drugi strani lista pa raketo in rusko zastavo s sporočilom: »Ne vojni!« Šola jo je prijavila policiji! Tudi njen oče je na družbenih omrežjih pisal proti vojni v Ukrajini. Očeta so zaprli, hčer so namestili v dom za mladostnike. Ko je mati, ki ne živi z njima, izrazila željo, da bi vzela hčerko k sebi, ji država tega ni dovolila, češ, da za njeno vzgojo ni »zgledna oseba«.

Poglejmo zdaj k drugi barvi, torej sedanji ameriški družbi, ki je kljub negiranju temeljnih načel mednarodnega prava in tržnega gospodarstva (na primer z zamrznitvijo ruskih deviznih rezerv) ter kršitve svobode javnega obveščanja (prepovedali so ruske medije), po nekaterih značilnostih še vedno demokratična država.

Niso na primer zaprli niti kakorkoli drugače kaznovali Pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, ki je na svojem spletnem portalu napisal, da je plinovoda Severni tok 1 in 2 podrla ameriška stran in tudi, da naj bi takšno teroristično dejanje zahteval trenutni ameriški predsednik Joe Biden.

Prav tako se ni nič zgodilo, ko je pred kratkim Tucker Carlson, eden od najvplivnejših ameriških televizijskih voditeljev izjavil, da so Richarda Nixona odstranili z mesta predsednika ZDA zato, da bi CIA prikrila sodelovanje v atentatu na Kennedyja!

Med srečanjem 23. junija leta 1972 je Nixon po pogovoru s takratnim direktorjem CIA, Richardom Helmsomom povedal, da ve kdo je ubil Johna (mislil je na predsednika Johna F. Kennedyja) oziroma je namignil, da je CIA neposredno vpletena v ta atentat. Helms je bil tiho, Nixonu je bilo pa tudi vseeno za razplet, saj je štiri dni pred tem datumom Washington Post objavil prvo od številnih zgodb v aferi Watergate, ki ga je pozneje tudi odnesla z oblasti.

Bob Woodward, ki je odkril afero Watergate in smo ga vsi mladi novinarji v državi za »železno zaveso« občudovali, je, kot pravi Carson, pred prihodom v Wahington Post služboval kot mornariški časnik v Pentagonu. Prišel naj bi neposredno iz tajnih služb zvezne vlade in je potem tudi kot novinar sodeloval z obveščevalnimi agencijami. Njegovo globoko grlo oziroma skrivnostni vir je bil namestnik direktorja FBI Mark Felt. To je priznal sam 30 let pozneje. Felt je sicer vodil FBI program COINTELPRO, ki je bil ustanovljen z namenom diskreditacije političnih akterjev, ki so jih želeli uničiti »strici iz ozadja«… O aferi Watergate je tedaj kot novinar New York Times poročal tudi Seymor Hersh.

O današnji zgodbi Saymorja Hersha, ki piše o osrednjih junakih za uničenje plinovoda Severni tok, so v ruski reviji Tsargrad skeptični. Njihov žvižgač iz ZDA pravi, da naj bi bil v ozadju celotne zgodbe s plinovodi dejansko konflikt med dvema ameriškima klanoma v sedanji vladi: eni so sokoli in drugi so golobi.

Rusom naj bi bilo sumljiva kombinacija ljudi, ki jih je skupaj v isti koš postavil Hersh. To so: ameriški predsednik Joe Biden, direktor CIA William Burns, svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan ter državni sekretar Anthony Blinken. Biden po oceni časopisa namreč ne odloča o ničemer, Sullivan in Burns naj bi bila »goloba« medtem ko naj bi bil Blinken del agresivnih »sokolov«, ki so verjetno organizatorji, ne le uničenja plinovoda, temveč tudi ameriške akcije v Ukrajini. Po mnenju žvižgača ruskegaTsargrada naj bi nenehni besedni napadi Hersha na ameriškega predsednika dejansko ščitili prave organizatorje, torej sokole.

Sonce še ne vzhaja na vzhodu!

Že samo iz teh omenjenih primerov se lepo vidi, da je v svetu borcev za dobro in predstavnikov zla zelo malo črno-bele resnice, veliko je vmesnih sivih con.

Kakorkoli že, Sonce, razen v naravi, še ne vzhaja na vzhodu, torej je edina prava možnost za boljšo prihodnost sveta, tudi Slovenije, v tem, da elita v ZDA in nasploh kolektivni zahod premagajo oligarhijo, borzne posrednike, bankirje, milijarderje, ki delujejo iz sence, iz ozadja torej.

Temu je namenjen tudi moj tokratni zapis, ko podpiram Rusijo v vojni z Ukrajino in Kitajsko v globalni tekmi z omenjenim zahodom. Moj cilj zapisa je, da se elita spodbudi k akciji.

Če se elita na zahodu ne bo zbudila in bodo strici iz ozadja pahnili svet v splošno vojno, bo ruska zmaga v njej v resnici poraz tako za prve kot za druge! Pri tem elito razumem kot posameznike, ki se danes nenehno učijo in razmišljajo s svojo glavo in kot glavno merilo za uvrstitev v to skupino ne štejem imetnikov diplom z raznih elitnih šol.

Amerika in zahod sta med dvoletno lažno pandemijo korone pokazala, da imata moč, da ustvarita tako zlo kot dobro!

Mislim, da se še spomnimo koronske pandemije in usode mRNA cepiv. Celotna zarota je bila skovana na zahodu, na ameriških in delno tudi evropskih tleh EU; Rusija in Kitajska temu nista nasprotovali, ampak sta sprejeli scenarij. Sledil je strah pred korono in nerealno zaupanje v cepivo, ki naj bi reševalo življenja.

Pogumni predstavniki na zahodu (v Ameriki, Kanadi, Nemčiji, tudi v Sloveniji…) so se zoperstavili lažni pandemiji in še bolj lažnemu cepivu. Pred malo manj kot enim letom sem imel seznam več kot 1000 študij, ki so pokazale škodljive učinke uporabe mRNA cepiv zoper kovid. Večino teh študij so pripravljali inštitutu s kolektivnega zahoda; po njihovi zaslugi so za zdaj ustavili množično cepljenje z nevarnim cepivom.

Svetovni zarotniki so zaslužili kolikor so pač lahko v teh dveh letih in hkrati pobili več milijonov ljudi, predvsem tistih, ki so jim zaupali. Zdaj se je cepilska morija ustavila, kar pa ne pomeni, da nam takrat, ko bo nevarnost izbruha svetovne vojne izginila, ne bodo ponudili kakšne nove pandemije… Morda bo to zgodba o vesoljcih, ki so med nami ali pa se pripravljajo na to, da bi nas napadli (to je na primer ta hip eno bolj aktualnih tem v svetovnih medijih).

Svet ni črno-bel. Problem je v tem, da ga večina ljudi, ne le v Sloveniji, tako vidi in sprejema resnice o svetu, ki jih ponujajo njihovi politiki, njihovi mediji, njihovi intelektualci, različni »strokovnjaki«! Zato smo v težavah, v katerih smo kot družba, država, svet danes! In v teh težavah bomo tudi jutri.

Zato ne zaupajte stoodstotno svojim medijem, svojim politikom, svojim strokovnjakom, svojim… zgodovinarjem, profesorjem, učiteljem… Verjemite sebi, svojim instinktom, občutkom in predvsem svoji zdravi pameti! Zapomnite si: njihova moč nad svetom in s tem nad vami je sorazmerna z uspehom, ki ga imajo pri manipuliranju z vami. Manj kot jim zaupate, bolj šibki in torej manj močni so!

O avtorju gostujočega mnenja Prisluhni si. Z Biserko!

Predrag Tašić
je upokojenec, sicer univerzitetni diplomiran novinar z dolgo kilometrino v Srbiji in avtor večih knjig o Balkanu je izvorni tekst pod naslovom Črno-beli svet objavil pred tedni na svoji facebook strani https://www.facebook.com/ResnicaoButalcih

Razmislek je še vedno aktualen in ga delim z vami v okviru e-tednika, registriranega tudi v Razvidu Medijev.

Delite objavo na socialnih omrežjih

Vsak prispevek v Prisluhni si lahko nagradite s prostovoljno donacijo oziroma plačilom po lastni presoji, kaj je po vašem mnenju poštena cena za opravljeno intelektualno delo.

TRR: SI56 1010 0006 0710 355
odprt pri Banka Intesa Sanpaolo d.d.

založnik e-tednika Prisluhni si. Z Biserko:
Agencija BiTi, To Be Agency, Biserka Povše Tašić s.p.
Namen: donacija
koda: CHAR
referenca: brez (ali SI00 0000)

Za nakazilo donacije s funkcijo slikaj in plačaj, poskenirajte zgornjo QR kodo ter vpišite želen znesek za donacijo.