Razmislek o upravljanju časa izpred točno 4 let, ki se vsebinsko še ni postaral. Upravljanje časa je eden izmed zdaj že 22 programov, ki sem jih oblikovala v minulih letih in jih v prostem času še oblikujem, na podlagi 35-letnih izkušenj v komuniciranju. In tole je moj razmislek državljanke na temo časa v kontekstu aktualnih razmer v slovenski družbi. Nastal nekega večera:)) Lepe zadnje majske dneve vam želim. Izkoristiti čas, ki nam je vsem odmerjen, torej na posodo na tem planetu, čim bolj učinkovito. Biserka

V sodobni družbi se vsaj glede tega, kaj čas je, ne prepiramo. Seveda, če izvzamemo premik ure na poletni ali zimski čas. Tukaj se že pojavi kamen spotike. Najpogosteje je slišati, da je čas pač tisto, kar merijo ure. Bolj zanimive so filozofske razprave o naravi časa, češ, ali je ta nujno povezan z dogodki in spremembami, ali pa tiktaka kar tako. Kako pa kaj »slovenski čas«?

Med slovenskimi pregovori ste zagotovo slišali vsaj dva. Prvi se glasi: «Postoj, da boš hitreje na cilju.« In drugi pravi: «Ponavljanje je ponavadi izguba časa.« Ob prvem pomislim na del politične opozicije, ki se z različnimi manevri trudi upočasniti novo nastajajočo vlado. Ob drugem pregovoru pa se malo zbojim nad za zdaj ohlapnimi koalicijskimi namerami prav te prihajajoče vlade, da utegne s ponavljanjem že videnega preprosto izgubiti preveč časa na račun dobrobiti svojih državljanov. In dopuščam seveda, da se motim v obeh primerih.

In prav »dovoliti se motiti« je eno od načel učinkovite komunikacije. Kot navadna državljanka si sicer lahko rečem, da imam ničelno stopnjo tolerance do zlobe in neumnosti ali nagajanja, če hočete; toda politiki niso navadni državljani in si »nepogovora« pač ne morejo privoščiti. Ukrajinska in pred tem balkanska kriza na evropskih tleh lepo učita, da orožje spregovori, ko utihne pogovor. Ob poslušanju politične diskusije na eni prvih sej državnega zbora se mi zdi, da bo preteklo še veliko časa, da bodo politiki dojeli komu naj bi na slovenskih tleh služila politika. In to v času, ko je svet, ki smo ga poznali, dejansko vrglo s tečajev.

Sem se oddaljila od časa? Pravzaprav ne. Učinkovito obvladovanje časa je zagotovo zelo pomembno izhodišče za kakršnekoli spremembe v sistemu. V podjetjih je veliko časovnega stresa, ki je pogosto razlog tega, da ljudje ne ločijo med pomembnimi in nujnimi opravili. Čas je lahko dejavnik stresa tudi v družbi kot celoti. In tako si še danes zastavljam vprašanja, ki bi jih že zdavnaj moral povoziti čas.

Bomo starši tudi v prihodnje več let čakali na ortodontsko obravnavo otrok? Bodo dijaki v srednjih šolah po še eni od načrtovanih belih knjig končno brez nultih ur in skoraj osemurnih predavanj na dan? Bomo v bolnišnico lahko prišli na operacijo zvečer ali v nedeljo dopoldne v zasebno ali državno ustanovo, in to na račun zavarovalnice in ne iz lastnega žepa?

Osebno me v povezavi s časom in določenimi časovnicami zanimajo kazalci, s katerimi bom spremembe v obliki konkretnih vsebin na koncu tudi »stehtala«. Od postorjenega bo namreč odvisno, katero izmed dveh vprašanj si bom zastavljala po štirih letih nove vladavine: »Kaj lahko jaz naredim za mojo državo?« Ali čisto drugo: »Kako čim manj narediti, da mi bo v tej državi na koncu sploh kaj ostalo?«

Nobeno lovljenje rekordov v času ne odtehta temeljnih pravil učinkovite komunikacije: kaj točno je naša namera, kako jo bomo izpeljali, zakaj in seveda tudi v kakšnem roku.

Točen čas je znal spretno prodajati že urar John Belville, ki je delal v greenwiškem observatoriju. Žepno uro je namreč lahko vedno točno nastavil in to informacijo spretno prodajal meščanom. Toda Johna je povozil čas.

Delavnica o opravljanju časa, v kateri se sprehodimo skozi nekaj področij, navedenih na kartici ali pa izpostavimo kakšnega od ključnih poudarkov v motivacijskem predavanju.

Info za naročila izvedbe: biserka@zbiserko.si