Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije me je konec novembra 2023 obvestilo, da je 30. avgusta 2023 prejelo pritožbo Društva za nenasilno komunikacijo, češ, da sem v članku pod naslovom Preti nam žalostna usoda naših otrok v okviru rubrike Gostujoče mnenje na spletnem portalu Prisluhni si z Biserko, dne 13. avgusta 2023 prekršil kodeks novinarjev Slovenije. Ker mislijo, da je pritožba Društva za nenasilno komunikacijo »ustrezna za začetek postopka« me prosijo, »da odgovorim na navedbe o domnevnih kršitvah Kodeksa novinarjev Republike Slovenije.«

Nisem član Društva novinarjev Slovenije, res pa je, da sem novinar že dobrih 50 let. Moji kodeksi novinarskega dela so različni od novinarstva v Sloveniji in širše na zahodu. Nimam prav nobenih obveznosti do omenjenega društva in njegovih kodeksov, še posebej, ker sem priča novinarstvu v Sloveniji, ki je kot profesija padlo na najnižjo možno raven. Posamezniki, ki zase v Sloveniji pravijo, da so novinarji – in so verjetno tudi člani Društva novinarjev – so zame na podlagi njihovega dela, ki ga lahko spremljam, predvsem propagandisti pozicije, opozicije, lobističnih skupin, lažnive zahodne propagande… Navedel bom le najbolj sveže primere cenzuriranja, torej polresničnega in neresničnega poročanja v primerih kovida, okužbe, prevencije, cepljenja … ali vojne v Ukrajini.

Kljub zapisanemu sem se odločil, da odgovorim na očitke Društva za nenasilno komunikacijo, in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da pokažem, da so obtožbe Društva za nenasilno komunikacijo, ki prejema na milijone evrov od države in paradržavnih ustanov (glede na podatke Erar), o mojih »neresničnih trditvah« v besedilu, lažne. Drugi razlog, ki je zame še bolj pomemben, pa je ta, da mi obe omenjeni društvi, tako novinarsko kot to »komunikacijsko« omogočata, da nadaljujem svoj boj zoper satanizacijo družbe kolektivnega zahoda in načrtovanega uvajanja takšnih sprememb tudi v družbi Slovenije.

Pri tem ne pišem o satanizaciji kot religioznem pojmu, temveč o sodobni satanizaciji kulturnih, humanističnih, tradicionalnih in demokratičnih tradicij kolektivnega zahoda. Danes je satanizacija sodobna ideologija zahodne kulture, v kateri se spodbuja zlo kot ideal lažne svobode in demokracije v državi in družbi.

Načini satanizacije države in družbe so, med drugim: pedofilija, seksualno izobraževanje otrok, pri katerem štiriletnike učijo samozadovoljevanja, organizirano in s propagando spodbujeno spreminjanje spola otrokom, zlorabljanje in trgovina z otroki, nespoštovanje mednarodnega prava, sprejemanje pravil, ki ustrezajo močnejšim kot edino veljavna, nespoštovanje pravice človeka do drugačnega mnenja od uradnega, cenzura v osrednjih medijih glede drugačnih pogledov na določene teme in dileme v družbi, množično poneumljanje nemočnih posameznikov, ki nimajo intelektualne moči ali samozaupanja, da bi se ubranili pred uradnimi lažmi politike, medijev, »stroke«, »intelektualcev« in podobno. Ne želim živeti v Pogumnem novem svetu Aldousa Huxleya in zato pišem.

Nizozemska elita podpira pedofilski priročnik, seks z mrtvimi osebami in seks z živalmi?!

Kaj je zmotilo Društvo za nenasilno komunikacijo?

V tekstu sem, med drugim, zapisal: “Na Nizozemskem, ki je središče evropske pedofilije, je ustanovljena politična stranka za pedofilijo pod imenom Pedo Party, ki jo je podprla tudi tamkajšnja vlada. Društvo za nenasilno komunikacijo zagotavlja, da gre pri trditvi, da je stranko podprla tamkajšnja vlada za “neresnično trditev”. Pa poglejmo, čigava trditev drži.

»Leta 2009 je sosed Geert B. , ki je leta 1991 zlorabil in umoril svojega soseda Semiha Metina (8 let), zlorabil 2-letno hčerko Marcela in Priscille Jeninge iz Enschedeja. Med sojenjem se je pokazalo, da je B. iz pedofilskega priročnika prejel nasvete o tem, kako najboljše zlorabiti otroka in jih uporabil za hčerko družine Jeninge. Od takrat naprej se oče Marcel zavzema za žrtve – zlorabljene otroke. Še posebej ga moti dejstvo, da minister Grapperhaus ne želi prepovedati šokantnega priročnika za pedofile…« Po besedah ministra Grapperhausa za pravosodje so ga odvetniki na njegovem oddelku pregledali, vendar v njem ne vidijo nobenega kriminalnega gradiva in ga ne more prepovedati….« /vir: spletni portal Revu.ni. Strijden tegen het pedohandboek (Boj proti pedofilskemu priročniku, 4.12.2019/

Ferdinand Bernhard Josph »Ferd« Grapperhaus je bil od 26. oktobra 2017 do 10. januarja 2022 minister za pravosodje in varnost v tretjem kabinetu nizozemskega premierja Marka Ruttea. Vlada ni nasprotovala mnenju svojega ministra Grapperhausa o pedofilskem priročniku, kar pomeni, da se je strinjala z njegovo odločitvijo, da se priročnik ne prepove. Prepovedali so ga šele leta 2023 po množičnem protestu javnosti.

Društvo moti in trdi, da je to neresnično, saj sem v nadaljevanju napisal, kako je isti minister izjavil, da seks s trupli ni zločin, oziroma oni trdijo, da to ne drži.

Časopisi v Evropi pa so pisali drugače, in sicer v besedilu »Grapperhaus noče skrunitve trupel kaznovati z zakonom«. In navajajo:« Različni poslanci in strokovnjaki želijo, da se skrunitev trupel ali spolna zloraba pokojnika na Nizozemskem kaznuje z zakonom. Toda kljub zahtevam glavnega državnega tožilca in treh sorodnikov žrtve, minister Grapperhaus, pristojen za pravosodje in varnost, noče spremeniti zakona na tem področju,« piše nacionalni časopis de Volkskrant, ki ga na spletnem portalu povzema NL Times. /vir: NL Times. Grapperhaus does not want make corpse desecration punishable by law, 13.3.2021/

Društvo moti in seveda trdi, da ne drži tudi to, kar sem zapisal v nadaljevanju oziroma trditev, da je “nekdanji nizozemski premier Mark Rutte…v svojih mlajših letih pripadal politični skupini, ki se je zavzemala za legalizacijo spolnosti z živalmi.”

Madžarski spletni portal magyarhirlap.hu, ki ga prenaša spletni portal Civilek Info v tekstu Rutte za legalizacijo spolne sprevrženosti navaja: »K legalizaciji spolnih odnosov z otroki in živalmi je pred tem pozvala mladinska organizacija pod vodstvom nizozemskega predsednika vlade…«. László Marácz, univerzitetni profesor, ki živi na Nizozemskem, je o tem govoril v svojem programu Europáis Híradó.

Mark Rutte je bil predsednik mladinskega krila liberalne ljudske stranke za svobodo in demokracijo, ko je organizacija predlagala legalizacijo spolne deviantnosti, kar dokazuje sodobni časopisni članek…. Mark Rutte nima žene ali življenjskega partnerja in v intervjuju je celo dejal, da nikoli ni imel dekleta, ker za to ni imel časa. V drugem intervjuju se mu je zdelo pomembno povedati, da ni homoseksualec. (vir: spletni portal Civilek Info. Rutte fort the legalization of sexual deviance, 29.6.2021)

Pravniki o nekaznivosti spolnih odnosov z otroki?!

V mojem članku ste lahko prebrali: “Mednarodni odbor pravnikov (ICL) se zavzema za nespoštovanje predpisane najnižje starosti za privolitev v seks, tudi istospolni, ali seks s starejšo osebo od otroka, če je le-ta sprejel takšno odločitev prostovoljno. “Društvo moti in trdi, da je to, kar sem navedel netočno, in sicer, da sta Mednarodni odbor pravnikov (ICL) in program Združenih narodov UNAIDS objavila poročilo, v katerem pozivata k dekriminalizaciji spolnosti odraslih oseb z otroki.

V gradivu ICL, pripravljenem 8. 3. 2023 pod naslovom Dogovorjeno spolno vedenje ali v izvirniku Principles for a Human Rights – Based Approach to Criminal Law Proscribing Conduct Associated with Sex, Reproduction, Drug Use, HIV, Homelessness and Poverty na straneh 22 in 23 v členu 16 med drugim piše: » V zvezi z izvrševanjem kazenskega prava je treba vsako predpisano najnižjo starost za privolitev v spolnost uporabiti na nediskriminatoren način. Izvršbe ne smejo biti povezane s spolom udeležencev ali s starostjo za privolitev v zakon.

Poleg tega se lahko spolno vedenje oseb, ki je predpisano po domačih predpisih kot najnižja starost za privolitev v spolnost, prilagodi dejanskemu stanju, če so odnosi sporazumni, čeprav niso v skladu z zakonom. V tem kontekstu mora izvrševanje kazenskega prava odražati pravice in zmožnost oseb, mlajših od 18 let, da sprejemajo odločitve o prostovoljnem sodelovanju v spolnem aktu. / v izvirniku: »WIth respect to the enforcement of criminal law, any prescribed minimum age of consent to sex must be apllied in a non-disriminatory manner. Enforcement may not be linked to the sex/gender of participants or age of consent to marriage. Moreover, sexual condust involving persons below the domestically prescribed, minimum age of consent to sex may be consensual in fact, if not in law. In this context, the enforcement of criminal law should reflect the rights and capacity of persons under 18 years of age to make decisions about engaging in consensual sexual conduct./

To pomeni, da se po Mednarodnem odboru pravnikov (ICL) spolnost z otroki ne šteje kot kaznivo dejanje, če se otrok s tem strinja. Toda, kot sem že napisal v tekstu o nizozemskem pedofilskem priročniku, se na več kot tisoč straneh svetuje pedofilom, kako na lep način pripraviti otroka k temu, da se strinja z zlorabo s strani starejših oseb.

O »prostovoljni« privolitvi v seks s starejšo osebo…

Če otrok prostovoljno privoli v seks s starejšo osebo, bo to, po mnenju Celovite spolne vzgoje (CSE), pripravljene v okviru OZN, pozitivno vplivalo na njegovo zadovoljstvo in zadovoljstvo pedofila?

V članku Preti nam žalostna usoda naših otrok sem, med drugim, o Mednarodnih tehničnih smernicah o spolni vzgoji pri OZN zapisal: »Gre za uradno vodilo osnovnim šolam po vsem svetu. Združeni narodi so odredili, da morajo osnovne šole že majhne otroke učiti masturbiranja, spolnega vedenja, spolne privlačnosti in spolne stimulacije z namenom, da imajo spolne partnerje. Na strani 71 tega dokumenta je vzgojiteljem posebej priporočeno, naj otroke do 5. leta starosti učijo poljubljanja, objemanja, dotikanja in spolnega vedenja. Priporočeno je, da se 9-letne otroke nauči masturbiranja, spolne privlačnosti in spolne stimulacije.« /vir: International technical guidance on sexuality education: an evidence-informed approach, 2018 who.int/

Društvo za nenasilno komunikacijo je v svoji obtožbi zapisalo:” Na straneh 16, 17 in 71 ni navedeno nič od tega, kar navaja avtor.”

Na začetku strani 16 piše, kako je cilj Celovite spolne vzgoje (CSE) naučiti, ne samo mlade (kar je zanje, bi rekel, logično), ampak tudi otroke za »uresničevanje … in razvijanje spolnih odnosov.« Ob tem se je treba naučiti (verjetno se misli na starše), da »upoštevamo njihove odločitve«, tudi, če otroci in najstniki pod vplivom propagande želijo spremeniti spol. Pa ne le to, paziti je treba, kako bo njihova odločitev o spolnih odnosih vplivala na zadovoljstvo drugih. Z drugimi besedami, če otrok privoli v seks s starejšo osebo, bo to po mnenju pedofilov pozitivno vplivalo na njihovo in otrokovo zadovoljstvo!

V satanistični kulturi zahoda obstajajo vrstice in besede za zavajanje naivnih, resnica je na žalost skrita med besedami; in potem se v praksi lahko uporablja kot opravičilo za nečedna ali zla dejanja tistih, ki želijo zlorabljati otroke ali različno visoko zveneče ideale zahoda.

Celovit citat s strani 16 se glasi:« Celovita spolna vzgoja (CSE) je proces poučevanja in učenja, ki temelji na kurikulumu o kognitivnih, čustvenih, fizičnih in socialnih vidikih spolnosti. Njegov namen je opremiti otroke in mlade z znanjem, veščinami, s stališči in z vrednotami, ki jih bodo opolnomočili za: uresničevanje njihovega zdravja, dobrega počutja in dostojanstva; razvijanje spoštljivih družbenih in spolnih odnosov; upoštevanja, kako njihove odločitve vplivajo na njihovo dobro počutje in dobro počutje drugih; ter razumevanja in zagotavljanja varstva svojih pravic za vse življenje.« / v izvirniku: »Comprehensive sexuality education (CSE) is a curriculum-based process of teaching and learning about the cognitive, emotional, physical and social aspects of sexuality. It aims to equip children and young people with knowledge, skills, attitudes and values that will empower them to: realize their health, well-being and dignity; develop respectful social and sexual relationships; consider how their choices affect their own well-being and that of others; and, understand and ensure the protection of their rights throughout their lives.«/

Po predlogu OZN petletnike učiti o seksualnosti, devetletnike o masturbiranju

V članku Preti nam žalostna usoda naših otrok sem napisal, da je na strani 71 v okviru dokumenta Celovite spolne vzgoje vzgojiteljem naročeno, naj otroke od 5. do 8. leta dalje naučijo poljubljanja, objemanja, dotikanja in spolnega vedenja. Društvo za nenasilno komunikacijo pa nam zagotavlja, “da gre za neresnično trditev”.

Na strani 17 v dokumentu Celovite spolne vzgoje (CSE) pišejo, da lahko spretnosti iz tega dokumenta pomagajo, ne samo mladim (zanje je po mojem mnenju takšna trditev sprejemljiva), temveč tudi otrokom, da »vzpostavljajo zdrave in spoštljive odnose, med drugim tudi s spolnimi partnerji« (kar je zame nesprejemljivo). /citat v izvirniku se glasi: »These skills can help children and young people form respectful and healthy relationships with family members, peers, friends and romantic or sexual partners.«/

To z drugimi besedami pomeni, da se od otrok pričakuje, da seksajo, tudi, če za to niso fizično sposobni in spoštujejo svoje seksualne partnerje, neodvisno, kdo so in koliko so stari!

Naj pa dodam, da je v angleščini na tej strani zapisano v dvoumnem jeziku, ker se želi prikriti spodbujanje pedofilije, da gre za otroke, stare med 5 in 8 let (ne najstnike ali mlade) kot »učne cilje za učitelje« še naslednje: » Ljudje lahko izkazujejo ljubezen do drugih ljudi z dotikom in intimnostjo. Učenci bodo znali: izjaviti, da ljudje izkazujejo ljubezen in skrb za druge ljudi na različne načine, vključno s poljubljanjem, objemanjem, dotikanjem in včasih s spolnim vedenjem (znanjem).« /citat v izvirniku se glasi: Learning objectives (5-8 years): Key idea: People can show love for other people through touching and intimacy Learners will be able to: state that people show love and care for other people in different ways, including kissing, hugging, touching, and sometimes through sexual behaviours (knowledge)«./

Za tem sem v članku Preti nam žalostna usoda naših otrok zapisal, da CSE predlaga učiteljem, da je treba devetletne otroke naučiti masturbacije, spolne privlačnosti in spolne stimulacije. Društvo za nenasilno nerazumevanje pedofilije pa pravi, da tisto, kar sem napisal, ne drži.

V angleščini navajajo opredeljene otroke, starosti od 9 do 12 let, ki naj bi jim v učnih ciljih zapovedali: »Pojasnite jim, da veliko fantov in deklet začne masturbirati med puberteto in včasih že prej, priznajte, da samozadovoljevanje ne povzroča fizične ali čustvene škode, ampak to morate narediti, ko ste sami, torej v zasebnosti. /citat v izvirniku se glasi: Learning objectives (9-12 years)… Explain that many boys and girls begin to masturbate during puberty or sometimes earlier ; acknowledge that masturbation does not cause physical or emotional harm but should be done in private«./

Vir: International technical guidance on sexuality education: an evidence-informed approach, 2018 who.int, stran 71

Navodila učiteljem in vzgojiteljem o učenju homoseksualnosti

Med predlogi učiteljem in vzgojiteljem v dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je tudi, da se otroke po 4. letu starosti uči homoseksualnosti oziroma ljubezni do oseb iste spolnosti. Društvo za nenasilno komunikacijo me obtožuje, kako “neresnična je trditev” iz mojega teksta, da Strategija WHO priporoča učiteljem v vrtcih, da tudi otroke do četrtega leta poučijo o samozadovoljevanju, da hkrati razvijejo interes za svoje telo in telo drugih in jih seznanijo z masturbacijo.

Drugi dokument, ki sem ga kritiziral v omenjenem članku prav tako spodbuja zlorabo otrok oziroma pedofilijo. Gre za dokument Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pod naslovom Standardi za spolno vzgojo v Evropi / v izvirniku: Standard for Sexuality Education in Europe/, vir: icmec.org

Poglejmo dejstva. Na strani 38 v poglavju o seksualnosti (Sexuality) se svetuje učiteljem, da otroke do četrtega leta starosti učijo o:

• užitku in zadovoljstvu pri dotikanju lastnega telesa /v izvirniku: enjoyment and pleasure when touching one’s own body/,
• masturbaciji v zgodnjem otroštvu / early childhood masturbation /,
• odkrivanju lastnega telesa in genitalij /discovery of own body and own genitals/,
• radovednosti glede lastnega telesa in teles drugih /curiosity regarding own and others’ bodies/;

Strategija v nadaljevanju svetuje učiteljem – med njimi so lahko tudi pedofili – naj učijo malčke o dejstvih, kot so: uživanje in fizična bližina sta normalen del življenja vsakogar, nežnost in telesna bližina pa izraz ljubezni in naklonjenosti (v izvirniku: the fact that enjoyment of physical closeness is a normal part of everyone’s life; tenderness and physical closeness as an expression of love and affectio«.)

Standard for Sexuality Education in Europe/, vir: icmec.org stran 38

Seveda cilj Strategije ni predvsem v spodbujanju pedofilov k zlorabljanju otrok, temveč gre za spodbujanje ne od satanističnih idej, ki vladajo na zahodu, češ, da otrokov spol ni določen z njegovim rojstvom. To je bistvo Strategije WHO, ki je bolj jasna na strani 39 v poglavju Seksualnost in pravice (Sexuality and right«, kjer se vzgojiteljem v vrtcih svetuje: naj otroke do 4. leta starosti učijo, da imajo pravico do raziskovanja spola in pravico do raziskovanja golote in radovednosti do svojega telesa ( v izvirniku: the right to explore gender identities ; the right to explore nakedness and the body, to be curious ).

Zakaj bi otroci to potrebovali? Predvsem za to, da bi se ohrabrili, dobili samozavest, da so štiriletniki torej lastniki svojega telesa in o njihovi prihodnosti ne bodo odločali starši temveč oni, seveda pod vplivom propagandistov, predvsem med vrstniki. Slednji so, po mojem mnenju, aktivni tudi v Sloveniji.

V tem smislu v Strategiji na strani 39 svetujejo vzgojiteljem, da štiriletnikom spodbujajo: zavest o njihovih pravicah / v izvirniku: an awareness of their rights which leads to self-confidence/, ), da razumejo, kako njihovo telo pripada njim, in to v skladu s satanistično ideologijo zahoda, ne pa staršem; ali kot piše v Strategiji: »Moje telo pripada meni /v izvirniku: the attitude: My body belongs to me/.

Na koncu je seveda bistvo celotne zgodbe, da se štiriletnikom vlije »občutek, da zmorejo odločati sami o sebi in o svoji prihodnosti /v izvirniku: the feeling that they can make their own decision…/.

Društvo za nenasilno komunikacijo me obtožuje, kako “neresnična je trditev” iz mojega teksta, ki se nanaša na to, da Strategija Svetovne zdravstvene organizacije priporoča vzgojiteljem v vrtcih naj otroke od 4. do 6. leta starosti učijo samozadovoljevanja in jih spodbujajo k izražanju svoje spolne potrebe in želje. Dejstva pa so naslednja…

Na 40. strani Strategije v poglavju o Seksualnosti (Sexuality) se svetuje vzgojiteljem, da otroke od 4. do 6. leta starosti učijo:

• užitka pri dotikanju lastnega telesa (v izvirniku: enjoyment and pleasure when touching one’s own body ),
• masturbacije v zgodnjem otroštvu ( early childhood masturbation),
• odkrivanja lastnega telesa in genitalij (discovery of one’s own body and genitals),
• pomena in izražanja spolnosti (the meaning and expression of sexuality), na primer izražanja čustva ljubezni (for example: expressing feelings of love),
• primeren spolni jezik (appropriate sexual language);

Na isti strani v poglavju Čustva (Emotions) Standardi svetujejo varuškam in vzgojiteljem naj otroke stare od 4 do 6 let učijo prijateljstva in ljubezni do oseb istega spola (friendship and love towards people of the same sex).

Društvo za nenasilno komunikacijo me obtožuje, kako je “neresnična trditev” iz mojega teksta, da Strategija WHO priporoča učiteljem, da otroke od 6. do 9. leta učijo spolnega odnosa, spletne pornografije, skrivne ljubezni in samo stimulacije. Dejstva pa so naslednja…

Na 42. strani Strategije v poglavju o Seksualnosti (Sexuality) piše, da se morajo otroci, stari od 6 do 9 let naučiti:

• ljubezni, biti zaljubljeni (v izvirniku: love, being in love),
• seksa v medijih in na internetu, oz. kakor sem napisal v tekstu, spletne pornografije (sex in the media (including the Internet),
• užitka pri dotikanju lastnega telesa, oz. masturbaciji in samostimulaciji« (enjoyment and pleasure when touching one’s own body (masturbation/self-stimulation),
• in tudi »spolnega jezika in spolnih odnosov« (appropriate sexual language; sexual intercourse).

Na isti strani v poglavju Čustva (Emotions) Standardi svetujejo učiteljem, da otroke stare od 6 do 9 let učijo prijateljstva in ljubezni do oseb istega spola ( v izvirniku: friendship and love towards people of the same sex ).

Društvo za nenasilno komunikacijo me obtožuje, češ, da je “neresnična trditev” iz mojega teksta, da Strategija WHO priporoča učiteljem naj otroke v starosti od 9-ih do 12-ih let spodbujajo k temu, da imajo prvo spolno izkušnjo in jih naučijo uporabljati spletno pornografijo. Dejstva so naslednja…

Na 44. strani Strategije v poglavju o Seksualnosti (Sexuality) za otroke starosti od 9 do 12 let se predlaga, naj imajo prvo spolno izkušnjo (first sexual experience). Po mojem mnenju je nenormalno pričakovati od devetletnika ali od devetletnice kaj takšnega, ampak je vse skupaj bolj v funkciji pedofilije, ko se poskuša nekaj nenormalnega spreobrniti v nekaj normalnega. Po mnenju globalistov naj bi to bila torej naša »nova normalnost«.

Bolj sporno je zavzemanje Standardov, da otroci med 9 in 12 letom starosti spoznajo svojo spolno usmerjenost (v izvirniku: gender orientation) ter različna spolna vedenja mladih (sexual behaviour of young people (variability of sexual). To je, po mojem mnenju v funkciji ne seksualnega izobraževanja mladih, ampak spodbujanja LGBTQ+ orientacije. Kar je zelo nevarno, predvsem v smeri spreminjanja spola otrok, torej v situaciji, ko še odraščajoč otrok »spozna«, da je rojen v napačnem spolnem telesu.

Standardi mu omogočajo, da takšno resnico, tudi, če je otrok, spozna in potem zahteva spremembo svojega spola, neodvisno od mnenja staršev. To je tudi odprto napisano v Standardih WHO. Od otroka, starega od 9 do 12 let se glede na zapis na strani 44 v poglavju o Seksualnosti pričakuje, da »spozna razliko med svoji identiteto in svojim biološkim spolom« (v izvirniku: differences between gender identity and biological sex).

Standardi spodbujajo homoseksualnost od rojstva do pubertete. Že za skupino otrok od 4. do 6. leta v poglavju Čustva (Emotions) na strani 40 svetujejo učiteljem, naj spodbujajo štiriletnike k temu, da občutijo »prijateljstvo in ljubezen do ljudi istega spola« (izvirnik: friendship and love towards people of the same sex).

Naj pojasnim, da je prijateljstvo koristno za otroke kot tudi za odrasle posameznike. Toda »igra« satanističnega zahoda ni v spodbujanju istospolnega prijateljstva, temveč istospolne ljubezni! Isto svetujejo tudi otrokom v starosti od 6. do 9. leta (stran 42) in na koncu tudi otrokom od 9. do 12. leta starosti (stran 44).

Pod črto

Sodobna homoseksualnost je danes predvsem v funkciji depopulizacije, ne pa svobodne izbire, za katero se tudi sam zavzemam!

V bistvu ni težava v enem Društvu, ki prejema milijone evrov od države in paradržavnih ustanov v Sloveniji, očitno tudi za to, da napade prispevke razmišljujočih posameznikov, ki se zavzemamo za obsodbo pedofilije in zlorabe otrok. Težava je v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), ki takšne ideje promovira in seveda uresničevanje le teh priporoča vzgojiteljem in učiteljem otrok. To je, po mojem mnenju, tragedija sodobnega sveta!

Ob tem se mi seveda za Slovenijo ne zdi spodbudno, da dejansko »finančno stimulira« društvo, ki se, vsaj zdi se mi po njihovem odmevu na moj zapis, zavzema za zaščito pedofilov in zlorabo otrok v današnjem svetu.

Na koncu se spet vrnimo na Nizozemsko. Z vprašanjem: sta fundacija Rutgers in politik Brongersma del pedofilije na Nizozemskem? Po mojem mnenju je ta država v središču promoviranja pedofilije in zlorabe otrok v Evropi. Povedano drugače, v nogometnem besedišču, bi dejali, da je ključni igralec ali osrednji napadalec ideologije satanistične ekipe na delu z nizozemsko fundacijo Rutgers. Kolikor sem lahko jaz razbral iz kopice prebranega gradiva in dojel dogajanje na Nizozemskem, mislim, da ne tako majhen del elite spodbuja ne le pedofilijo, temveč tudi vse ideje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), medtem ko manjši del ljudi nasprotuje pedofiliji, zlorabi otrok in idejam omenjenega foruma. Večina skuša za začetek uničiti, če s tem že ni uspela, živinorejske farme in živinorejo na Nizozemskem.

Očitajo mi, da nisem preveril dejstev pri umrlemu!

Društvo za nenasilno komunikacijo trdi, da je neresnična moja trditev, in sicer tista, da je že leta 1979 Rutgers skupaj z Edwardom Brongersma, nizozemskim politikom, pravnikom in pedofilom (zaradi slednjega je bil pičlo leto tudi v zaporu, ker je seksal s 17-letnim fantom v času, ko je bila na Nizozemska spodnja dovoljena starostna meja za seksualni odnos še 21 let) podpisal peticijo za legalizacijo spolnih odnosov z otroki. Očitajo mi tudi, da, navajam: “Poleg tega avtor ni pridobil odziva prizadetega, čeprav gre za hude obtožbe, in je s tem po našem mnenju kršil 3. člen kodeksa.”

Pa poglejmo najprej dejstva in potem zakaj Brongersma vendarle nisem mogel nič povprašati.

Edward Brongersma je zanimiva osebnost. Prihaja iz aristokratske družine, je pravnik, bil je poslanec v dveh mandatih v nizozemskem parlamentu, je pa tudi pedofil, ki je trdil, da je ljubezen med mlado in starejšo osebo predvsem v interesu prve.

Brongersma je bil leta 1950 obsojen zaradi nečistovanja s šestnajstletnikom, potem pa je preživel enajst mesecev v zaporu. Pri tem naj dodam, da so v različnih tekstih na spletu različne razlage o starosti otroka, s katerim naj bi Brongersma seksal, eni navajajo, da je bil fant star 16 in drugi, da je štel 17 let. Različne so tudi trditve o času, ki naj bi ga preživel v zaporu za to kaznivo dejanje. Eni omenjajo, da je bil v zaporu 9 mesecev in drugi 11 mesecev. Kljub temu pa je našel pot nazaj v politiko.

Brongersma je leta 1960 postal član upravnega odbora NVSH (moj prevod: Nizozemsko združenje za spolno reformo), kjer je organiziral delovne skupine za pedofilijo. Leta 1970 je Brongersma postal vodja gibanja za sprejemanje pedofilije v družbi. Fundacija Rutgers je leta 1979 podpisala peticijo, ki poziva k legalizaciji spolnih stikov med odraslimi in mladoletniki, mlajšimi od 16 let. Odpravo starostne meje za spolne stike je sopodpisala fundacija Rutgers, skupaj s Humanističnim združenjem in NVSH, za katere je med drugim delal Edward Brongersma. /vir: spletna revija Reactionar.Nl, De radicale grondleggers van Rutgers v prevodu: Radikalni ustanovitelji Rutgersa, 23.3.2023/

Po izpustitvi iz zapora je Brongersma kot poslanec nizozemskega parlamenta dal pobudo in uspel znižati zgornjo mejo sprejemljivega spolnega odnosa z 21 na 16 let. Leta 1979 jim skupaj s prizadevanji fundacije Rutgers ni uspelo znižati zgornje starostne meje pod 16 let. Brongersma je umrl po lastni želji (odločil se je za evtanazijo) leta 1998, star 86 let in razočaran nad običajnimi ljudmi, ki so jezni zaradi njegove spolne usmeritve, začeli metati kamenje v okna njegove domače hiše.

Brongersma je dvajset let pred tem ustanovil svojo fundacijo, ki je zbirala gradivo ne le o nizozemskih, ampak tudi svetovnih pedofilih. Po njegovi smrti je dokumentacijo, vključno z otroško pedofilijo, delno zaseglo državno tožilstvo, delno pa zanjo kot pravni naslednik skrbi FMOS – Raziskovalna fundacija za spolnost. FMOS je eden od največjih donatorjev fundacije Rutgers, ki uči otroke o spolnosti v 27 državah sveta v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, ki slišijo na ime Standards for Sexuality Education in Europe.

Več o fundaciji Rutgers in metodah njenega nauka o poučevanju seksualnosti otrok pa v enem od naslednjih tekstov – o mojem nestrinjanju s promocijo pedofilije in zlorabe otrok v svetu, posebej v državah EU.

p.s.

In za zaključek še beseda ali dve o odzivu tako omenjenega Društva novinarjev, katerega član nisem in tudi ne priznavam njegovih odločitev, kot o Društvu za nenasilno komunikacijo z bogatimi viri države in paradržavnih ustanov. Vabljeni, da si preberete članek o cenzuri, oziroma o tem, kako nam takšni in drugačni dušebrižniki želijo nadeti nagobčnike zgolj zato, ker kot redki intelektualci razmišljamo s svojo glavo in si zastavljamo vprašanja, ki bi si jih v prvi vrsti morali tudi tisti, ki vodijo narod.

Valjeni k branju gostujočega mnenja: Banalnost Unescovega vodiča cenzure. Ali v prevodu: Kako nas želijo utišati, če ne tulimo vsi v isti rog.