»Ta pretirani despotizem, ki je nastal pred histerijo kovida, je sama definicija države-varuške, kjer vladni predstavniki (izvoljeni in imenovani, da delajo za nas) sprejmejo avtoritarno izhodišče, češ, da vlada najbolj ve, kaj je dobro za nas in zato mora  nadzorovati, urejati in narekovati skoraj vse o javnem, zasebnem in poklicnem življenju državljanov.

To je nevaren čas za vsakogar, ki se še vedno oklepa ideje, da svoboda pomeni imeti pravico do razmišljanja o sebi in odgovorno ravnanje po  lastni najboljši presoji. Gre za to, da pretirani despotizem skuša vplivati in nadzorovati vse vidike našega življenja; pa naj gre za odločitve, povezane z našim zdravjem, našimi domovi, kako vzgajamo otroke, kaj trošimo, kaj vozimo, kaj nosimo, kako trošimo svoj denar, kako ščitimo sebe in svoje ljubljene in celo s kom se povezujemo in kaj mislimo,« pravi prvi mož inštituta Rutheford, John W. Whitehead.

Kot piše ameriška novinarka Liz Wolfe za spletni portal Reasom: “Majhne stvari, zaradi katerih je življenje ljudi boljše, okusnejše in manj dolgočasno, zatirajo veliki vplivni vladni možje iz zveznih ni državnih vlad.«

Reasonova ugotavlja, da ne morete več kupiti niti štedilnika, pomivalnega stroja, prhe za tuš, niti žarnice,  ne da bi pri tem kršil navodila države varuške. Na ta način je vlada pod krinko lažne dobrohotnosti s  to birokratsko tiranijo izničila neodtujljive pravice posameznika in omejila pravico do našega lastnega izbora le na nekaj stvari, za katere ta ista vlada meni, da so dovolj varne za nas.

»Vendar omejena izbira sploh ni izbira. Prav tako regulirana svoboda sploh ni svoboda«, razmislek na to temo zaključi John W. Whitehead.

Okoljevarstveniki uničujejo domačo kuhinjo!

Liz Wolfe v članku z naslovom Okoljevarstveniki uničujejo mojo kuhinjo (v izvirniku Environmentalists Are Destroying My Kitchen)  pravi, da kot kuharica vsako leto zamenja vsaj eno stvar, to je plinski štedilnik s štirimi gorilniki.

Razponi plina omogočajo kuharjem večjo stopnjo nadzora nad toploto, kar vpliva tako na okus kot teksturo hrane. Toda za naslednjo generacijo newyorških kuharjev bo ta funkcija še bolj redka. V prihodnje bodo priključki plinskih peči prepovedani v vseh novo zgrajenih stavbah, ki bodo nižje od sedmih nadstropij. Ta predpis naj bi veljal v petih okrajih države New York.

Po letu 2027 naj bi se omenjena uredba uporabljala tudi za vse višje stavbe. Komisar za varnost potrošniških izdelkov Richard L. Trumka ml. je plinske peči označil za skrito nevarnost. Slišal je namreč, da bi jih utegnili celo prepovedati po načelu, da se lahko prepovejo izdelki, za katere ni možno zagotoviti, da bi bili varni.

Kje torej tiči pravi problem za ljudi? Verjetno v tem, da približno 35 odstotkov Američanov uporablja plinske peči, ker to pač želijo. Eden od razlogov je zagotovo ta, da je plin praviloma cenejši od elektrike.  Večina ljudi, ki se znajdejo za domačim štedilnikom, po mnenju mnogih strokovnjakov, s pravim razlogom prezira električne peči. Potrebujejo namreč več časa za to, da se na začetku segrejejo in se ob koncu kuhanja oziroma pečenja tudi počasneje ohladijo.

Kot pravi Liz Wolfe tako skozi vhodna vrata naših kuhinj pod krinko okoljevarstva nenehno prihajajo ti vplivni vladni možje in nam prepovedujejo uporabo različnih stvari: od plinskih peči do pomivalnih strojev.  Po njenih besedah naj bi bila kmalu ogrožena tudi uporaba peči za pice.  Junija letos naj bi namreč New York Post poročal, da ministrstvo za varstvo okolja v New Yorku pripravlja nova pravila, s katerimi bi prisilili mestne picerije k zmanjšanju emisij ogljika za 75 odstotkov s tem, da bi iz uporabe izločili peči za pice, ki jih ogrevajo s trdimi gorivi.

Eden od jeznih picopekov je tako za omenjen časopis izjavil:« To je predpis, ki nas bo ob uporabi stal celo bogastvo, da pri tem sploh ne omenjam, da bomo z drugačnim gorivom za peči uničili tudi okus pice, kar pomeni, da bo tudi končni izdelek za kupca povsem drugačen.«

To je vedno ista zgodba z neskončnim številom permutacij. Okoljevarstveniki izberejo izdelek, ki mu namenijo različne prepovedi, pri tem uporabijo vprašljive dokaze, da bi upravičili svoj napad. Ob tem Wolfe omenja še eno, po njenem mnenju, neumnost vlade, in sicer omejitev pretoka vode v strojih, ki jih ljudje uporabljamo za različne namene. Cilj tega ukrepa naj bi bil varčevanje. Argument pa, da danes ljudje splahujejo na primer stranišča 10-krat ali 15-krat, medtem, ko so včasih potegnili vodo za seboj le enkrat, pa so bile straniščne školjke dovolj čiste.

Vojna proti stvarem, ki delujejo!

“Od leta 1994 zvezni zakon omejuje pretok vode iz prhe za tuš na 2,5 litra vode na minuto«, je zapisal The Washington Post.” Potem ko so proizvajalci začeli proizvajati bolj luksuzne tuš kabine z več kot eno šobo, je Obamova administracija spremenila pravilo, tako da je enaka omejitev veljala za celotno napeljavo. Ministrstvo za energijo pod Trumpom je preklicalo to pravilo in dovolilo več šob, vendar ni utemeljilo, zakaj bi se zvezna vlada sploh morala ukvarjati s takšnimi zadevami izbire potrošnikov.

Standardi učinkovitosti, ki so bili v zadnjih letih uveljavljeni, pogosto postanejo vse prej kot to. Tako imenovana učinkovitost je postala evfemizem, da bi pohvalili napravo, ki uporablja manj vložkov glede na svoje rezultate, namesto okrajšave za čim učinkovitejše opravljanje dela,” je zapisal Noah Rothman iz National Review.

Standarde energetske učinkovitosti  pri pomivalnih strojih so proizvajalci  izpopolnili tako, da so stroji v daljšem ciklusu pranja uporabljali manj vode,” je zapisal Christian Britschgi iz Reasona. Še ena nenamerna posledica vojne proti pomivalnim strojem je, da se na koncu dejansko porabi več vode. Zakaj? Pri manj učinkovitem pomivalnem stroju uporabnik namreč porabi več časa za predpranje posode ali pa, kar je še bolj tragično, slabo pomito posodo na koncu umije še ročno. Tako porabi približno od tri do petkrat več vode kot bi jo porabil aparat med normalnim delovanjem.

Potem, ko je več ameriških držav prepovedalo uporabo plastičnih slamic za enkratno uporabo in prešlo na papirnate, so kmalu ugotovili, da so te neustrezne, saj razpadejo med pitjem pijače. Noah Rothman iz revije National Review je takšno obnašanje države poimenoval  z besedami: »To je vojna proti stvarem, ki delujejo.«

Splošno zmanjševanje svobode izbire!

Po raziskavah ameriškega inštituta Cato naj bi se svoboda Američanov v zadnjih 20 let na splošno zmanjšala. Ali kot to pojasnjujeta raziskovalca te študije, William Ruger in Jason Sorens: «Naše pojmovanje svobode temelji  na upoštevanju individualnih pravic. To pomeni, da bi morali posameznikom dovoliti, da razpolagajo s svojim življenjem, s svoboščinami in z lastnino na način, ki se jim zdi primeren in tako, da pri tem ne kršijo pravic drugih.«

Kot ugotavljata Ruger in Sorens na primeru ameriške družbe so odkriti despotizmi kot rezultat dejavnosti avtoritarnega režima v podobi vlade Združenih držav Amerike povsod opazni. Pri tem naštevata: cenzuro, kriminalizacijo, nadzor gibanja in komuniciranja Američanov, napade ekip specialnih enot SWAT na domove Američanov, streljanje na neoborožene državljane s strani policije, zdravstvene prepovedi, ki Američanom jemljejo svobodo gibanja in telesno nedotakljivost, neskončne vojne, oborožene brezpilotne zrakoplove, policijske preiskave ob prometnicah, privatizirane zapore za zapiranje Američanov z namenom ustvarjanja dobička, in podobno.

Ko imajo diktati drobnih birokratov večjo veljavo kot jo imajo individualne pravice državljanov, smo v težavah, med drugim ugotavlja v svojem članku Whirehead. Njihovi zakoni se namreč uporabljajo kot težka oborožitev proti pravicam državljanov, in to z namenom mikroupravljanja njihovih življenj na način, da se prekomerno regulirajo in kriminalizirajo njihove različne dejavnosti. Prekomerna regulacija, torej, ko je vse predpisano in normirano, postane namreč hitro druga plat kovanca za prekomerno kriminalizacijo; torej za pojav, pri katerem je vse nezakonito in vsakdo lahko postane kršitelj zakona.

Prepovedano je uporabljati preluknjanje čolne!

Kot opozarja politični analitik Michael Van Beek, ki je direktor raziskav v Mackinac Centru za javno politiko v Midlandu v Michiganu, je težava prekomerne kriminalizacije v tem, da je na zvezi, državnih in lokalnih ravneh toliko zakonov, da jih kot državljani vseh preprosto ne moremo poznati.

»Prav tako je nemogoče uveljaviti vse te zakone. Namesto tega morajo organi pregona izbrati, kateri so pomembni in kateri ne. Posledica tega je, da izberejo zakone, ki jih morajo Američani resnično upoštevati, saj so oni tisti, ki odločajo, kateri zakoni so res pomembni,« zaključuje Van Beek.

Zvezni, državni in lokalni predpisi – pravila, ki so jih ustvarili neizvoljeni vladni birokrati – imajo po mnenju Van Beeka enako moč zakona in vas lahko spremenijo v kriminalca, če prekršite katerega od njih … in vas kot kriminalca za tem tudi preganjajo.

To je ta super moč, ki jo pridobi policijska država z obsegom pooblastil s strani tako imenovane države varuške (izvirno: Nanny State). S tako pridobljeno oblastjo naša življenja lahko spreminja v birokratski pekel, opozarja Van Beek.

Smešni zakoni so simptom ameriškega problema prekomerne kriminalizacije. Van Beek pri tem omenja na primer Indiano, kjer  je nezakonito loviti ribe z golimi rokami. Za tem omeni še predpise v Michiganu, ki terjajo, da v brivnicah ni prahu in da lahko najamete le čolne, ki so dovolj trdne konstrukcije in nimajo lukenj. (Povzeto po: Perma legislature.mi.gov, The Hill,  3.4. 2020)

Beek ugotavlja, da so ta smešna pravila morda na pogled neškodljiva. Toda nadaljuje, da so nepotrebna (na primer čolni brez lukenj) ali pa da jih ni mogoče uveljaviti (na primer lovljenje rib z golimi rokami) ali so nestvarni (na primer v vsaki brivnici je vsaj malo prahu).

Po njegovem mnenju bi uresničevanje takšnih pravil terjalo veliko denarja, koristi pa ne bi bilo nobenih niti za javno zdravje niti za varnost. Zato meni, da bi bilo smiselno, da takšni predpisi organi kazenskega pregona enostavno pometejo pod preprogo.  Kajti dejstvo je, da nas lahko ob obstoju takšnih nesmiselnih pravil vseeno obravnavajo kot zločince.

Michael Van Beek opozori še na en zelo pomemben vidik, ki ga ne gre prezreti tudi v drugih družbah na svetu. Stranski učinek takšne prekomerne kriminalizacije – v tem primeru pišemo o ameriškem zgledu – namreč privede do močnega upada spoštovanja zakonov tudi s strani državljanov.

In posledica tega je potem rutinska ignoranca zakonov ali pa nedosledno izvajanje le teh in rezultat je enak: takšni zakoni na koncu izgubijo svojo težo. Iz tega se lahko državljani naučijo samo eno, in to je, da zakon sam po sebi itak ni pomemben; pomembno je, kaj se država odloči uveljavljati.  Kaj bo država uveljavljala pa je vselej odvisno seveda od tega, kdo je trenutno na oblasti.  Ali kot se slikovito izrazi Van Beek:« Tako namesto države, ki jo vodijo zakoni, počasi postajamo država, ki jo vodijo izvoljeni politiki in najeti birokrati.«

Prepovedano je cviljenje gum v ovinkih!

Na spletni strani CNBC.com  so v tekstu America’s ‘Nanny State’ Laws, objavljenem 31. maja 2012 našteli primere, ki dokazujejo, da država prevzema nase vlogo varuške svojih državljanov. Uvodoma se sprašujejo ali je šel New York predaleč s tovrstnimi zakoni države-varuške, ki so po eni strani preveč zaščitniški in po drugi posegajo v samo možnost izbire posameznika.

Navedel bom nekaj primerov iz tega zapisa, da si lahko vtis ustvarite sami.

1. Da bi pešce obvarovali pred njimi samimi, je mesto Fort Lee v državi New York odločilo, da bodo tisti, ki med prečkanjem ceste pišejo sporočila na svoj mobilnik, oglobljeni v višini 85 dolarjev.
2. V okrožju King Country, Washington so poleti 2011 sprejeli odlok, ki zahteva, da morajo vsi imeti na sebi rešilni jopič, če plavajo v reki ali če v njej čolnarijo. Ta predpis se nanaša na situacijo, ko je posameznik oddaljen od obale več kot pet metrov ali je v vodi, ki je globlja od štirih metrov. Kazen za nespoštovanje je 86 dolarjev.
3. Doleti vas lahko tudi globa za nošenje preveč spuščenih hlač, kar je modni hit predvsem pri najstnikih. Tako država Tennessee svojim otrokom sporoča, naj nosijo hlače dvignjene do pasu, medtem ko tudi študentom prepoveduje, da bi se oblačili na nespodoben način, kar pomeni, da morajo zakriti spodnje perilo ali dele svojega telesa. Zakon dejansko narekuje, kakšna oblačila naj nosijo otroci v tej državi in tudi na kakšen način naj to počnejo. Globa za kršitev tega zakona je 250 ameriških dolarjev ali 160 ur družbeno koristnega dela.
4. V Minnetonki v Minnu velja za javno nadlogo in nezakonito početje, če z motornim vozilom ali z drugimi kolesi s pnevmatiko umažete ulico z blatom, umazanijo, lepljivimi snovmi ali smetmi, kar pomeni, da morate gume svojih vozil najprej počistiti preden se peljete skozi to območje. Vse kršitve tega predpisa so predmet glob v višini dva tisoč dolarjev.
5. Kot poroča Washington Post je država Maryland leta 2011 sprejela več smernic za zaščito otrok pred neprimernimi fizičnimi stiki. Tako je zahtevala, da starši vzgojiteljem na taborjenju pisno dovolijo, da njihove otroke namažejo z zaščitnimi kremami pred soncem. Brez tega dovoljenja so ostali otroci izpostavljeni soncu!
6. Leta 2003 je New York postal ena od prvih držav v ZDA, ki je uvedla prepoved kajenja v zaprtih prostorih na javnih mestih. Osem let kasneje je New York City naredil korak naprej in prepovedal kajenje tudi na javnih mestih na prostem, vključno s parki in plažami. Kršitev prepovedi prinaša globo v višini 50 dolarjev.
7. V turističnem kraju Hilton Head, S.C. je shranjevanje smeti v vašem avtomobilu nezakonito. Prepovedano je tudi kopičenje smeti v katerikoli stavbi, v vozilu ali v mestu, da s tem ne bi privabljali glodalcev, kot so na primer podgane. Kršitev za nespoštovanje tega predpisa predvideva globo do 500 ameriških dolarjev ali zapor do 30 dni.
8. Leta 2008 je nekdanji guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger podpisal zakon, ki prepoveduje uporabo transmaščob v vseh restavracijah po vsej državi. Države kot so New York, Pensilvanija in Massachusetts so že imele tovrstne odloke, vendar je bila Kalifornija prva, ki je to prepoved začela nadzorovati tudi v praksi s kaznijo od 1 do 25 dolarjev za kršilca.
9. Če radi govorite nespodobno potem morate biti previdni v ameriškem mestu Rockvill, kjer je grdo govorjenje prepovedano. Toda ta prepoved ne velja le za ulico, pločnik, ampak tudi, če ste v vozilu, na primer na avtocesti. Preverjanje kršitve v slednjem primeru je malo vprašljivo, pa vendar… Za uporabo kletvice je predpisana kazen 100 dolarjev ali zapor do 90 dni.
10. Državni zakon v Kansasu pri zavijanju v ovinek preprečujejo cviljenje gum. V Derbyju je na primer nezakonito pospešiti hitrost avtomobila pred vstopom v ovinek na način, da bi gume zacvilile, torej je prepovedana vrsta vožnje znana kot driftanje. Kazen za takšno vrsto vožnje je 500 ameriških dolarjev ali zapor do 30 dni.

Pod krinko »miselnih zločinov«

Odziv vlade na kovid nas je obremenil z državo – varuško, ki se je nagibala k uporabi svojih drakonskih pooblastil med pandemijo. Pri tem je zagotavljala, da nas varuje pred nami samimi, kar poudarja v že omenjenem besedilu tudi John W. Whitehead .

Razmislite, na koliko načinov nas bi vlada še lahko »zaščitila« pred nami samimi pod krinko ohranjanja javnega zdravja in varnosti. Lahko bi na primer uporabila duševno zdravje kot izgovor za zapiranje oporečnikov in aktivistov ter vseh, ki bi se znašli na kakšnem vladnem nadzornem seznamu.

Ti preventivni programi duševnega zdravja bi lahko postali zelo nevarni v kombinaciji s sodobno tehnologijo množičnega nadzora. Gre za programe, ki temeljijo na umetni inteligenci in lahko sledijo ljudem po biometriji in vedenju, pri čemer se tako zbrani podatki o senzorjih duševnega zdravja lahko potem prenašajo na baze vladnih agencij. Na ta način bi lahko o posameznikih izdelali  ocene nevarnosti glede zaznanih vedenjskih odklonov, zaznali njihove priprave na kakšna kriminalne dejanja, in podobno. Na ta način bi dejansko stopili v ero zaznavanja in preprečevanja v fazi »miselnih zločinov«.

Tako se začne. Američani se vsak dan že odpovedujejo (v mnogih primerih prostovoljno) najbolj intimnim podrobnostim o tem, kdo smo: njihova biološka sestava, genetski načrti in biometrija (značilnosti in struktura obraza, prstni odtisi, skeniranje šarenice itd.). To počnejo za to, da bi se lahko vključevali v opravljanje različnih aktivnosti vse bolj tehnološko podprtega sveta.

Whitehead pa napoveduje, da bi takšen dostop do ljudi v prihodnosti zlahka temeljil na socialnih kreditnih točkah ali vrednosti političnih stališč posameznikov ali celo na obsegu, v katerem je človek pripravljen spoštovati vladne ukaze.

Resničen cilj spreminjanja države v našo varuško je…

Država je postala naša varuška z namenom, da bi nas nadzorovala in usmerjala naša dejanja ter razmišljanja in ne zato, da bi nas varovala.

Začelo se je v 60-ih letih s smešnimi omejitvami, kot je predpis v ZDA, da se ne sme uporabljati preluknjanega čolna. To je vodilo vse do omejitev gibanja, načina zdravljenja in dovoljenih zdravil v času kovida ter do kovidnih potnih listin, odpuščanj iz služb, če se ne cepi z eksperimentalnim mRNA cepivom, do direktnega nasilja in cenzure informacij, kot to velja glede razlogov sedanje vojne v Ukrajini.

Tudi, ko želimo verjeti, da bo na koncu vendarle prevladal razum, se to ne zgodi. Kljub temu, da obstaja več kot tisoč raziskav različnih svetovnih inštitutov (op. a. tudi sam imam dolg seznam spletnih portalov, na katerih so objavljene te raziskave), češ, da je mRNA cepivo proti kovidu nevarno za zdravje človeka zaradi vsebnosti koničastega proteina (angl. spike), ki prizadene in v mnogih primerih uniči človeški imunski sistem, razum ni prevladal. Še več, »globoka država« nadaljuje svojo igro z dodelitvijo Nobelove nagrade za medicino v letu 2023 Američanki madžarskega porekla Katalin Karikó in Američanu Drew Weissmanu  za izum mRNa cepiv.

Robert W. Malone, ki velja kot izumitelj cepiv mRNA, saj je leta 1990 v študiji dokazal, kako je mogoče »prenesti ribonukleinsko kislino mRNA, zaščiteno z liposomom, v kultivirane celice, da bi signalizirali informacije, potrebne za proizvodnjo beljakovin«, ni bil nagrajen. Ne le, da ne bo nikoli dobil Nobelove nagrade, ampak je zaradi nasprotovanja uradnim resnicam o koristnih učinkih tega cepiva za preprečevanje okužbe s covid-19 , anatemiziran od globalne države in njene propagande ter velja za sovražnika družbe in sodobne tehnologije.

Svetovna »globalna država«, ki ima, po mojem prepričanju, glavni cilj v depopulizaciji planeta in ne toliko v kopičenju profita, je za prihodnost že napovedala, da bodo tudi druga cepiva izdelovali z uporabo mRNa tehnike in jih ne bodo delali na klasičen način.

V funkciji depopulizacije že potekajo v svetu raziskave novih virusov in bakterij, ki jih preučujejo v bioloških laboratorijih. Ena najnovejših informacij je, da so ukrajinski ranjenci, ki so jih pripeljali v evropske bolnišnice, okuženi z bakterijo, na katero ne delujejo nobeni znani antibiotiki. Predvideva se, da so se ti ranjenci prej zadrževali na območju, kjer so imeli Američani (ali še imajo) biološke laboratorije v Ukrajini. Ta novica je prestrašila evropsko zdravniško stroko, ki je za prihodnost že napovedala nove izzive, ki naj bi bili dosti bolj nevarni kot je bil covid-19.

Pomemben cilj države-varuške je, po mojem mnenju, poleg depopulizacije tudi spodbujanje kapitalističnega sistema in novih načinov pridobivanja profita za njegov obstoj. Celotna pravljica okoljevarstvenikov o nevarnem segrevanju planeta in nujni zamenjavi fosilnih goriv z alternativnimi tehnologijami je usmerjena v iskanje novih načinov pridobivanja dobička, saj so stare različice postale nepomembne ali izčrpane.

Novinarski članek lahko nagradite z donacijo

Preko vaših kamer do nadzora policije

Nove tehnologije so izziv, in to ne le za običajne smrtnike, temveč tudi za državo oziroma bolj točno. za države, ki v njih prepoznavajo predvsem priložnost za vohunjenje in ustrahovanje ljudi. Kriminalizacija družbe, ki jo s svojimi predpisi spodbuja država-varuška, v resnici po eni strani spodbuja kriminal, po drugi pa daje državi orožje za uporabo novih tehnologij nadzora svojih državljanov.

Tako mestni voditelji v kraju Jackson – gre za kraj, ki je po velikosti primerljiv z Ljubljano – v državi Mississippi, zaradi porasta kriminala širijo pooblastila za policijski nadzor. Eden od takšnih pristopov na primer je, da bi iz varnostnih kamer pred zasebnimi prostori v realnem času posredovali slike v poveljniški center policije, s čimer bi ta imela takojšen vpogled v dogajanje pred vašo hišo.

Na ta način so, po poročanju NBC News, v Jacksonu, ki je želel slediti tehnološkim napredkom z željo zatiranja kriminala, postali eno od dvajsetih mest v državi, kjer so policijske agencije že sklenile pogodbo z majhnim podjetjem Fusus. Gre za podjetje, ki ameriškim organom pregona pomaga olajšati vzpostavitev skupnih javnih in zasebnih varnostnih kamer.

Ta njihova storitev vključuje naprave, ki so kot črne skrinjice in s pomočjo usmerjevalnikov Wi-Fi pretvorijo video iz skoraj vseh vrst kamer v obliko, ki jo je mogoče hraniti, v živo ali posneto, neposredno v policijskem nadzornem središču.  Toda zamisel o tem, da bi policija lahko dostopala do video posnetkov v realnem času je vzbudila v Jacksonu nacionalno razpravo o vse večji odvisnosti organov pregona od zasebnih podjetij. Kot pravi Bracey Harris, novinar NBC News se zaradi razširjanja svoje nadzorne mreže v teh zasebnih podjetjih pod vprašaj postavlja varnost zasebnosti državljanov.

Glavni strateški direktor Fususa, Sahil Merchant misli sicer drugače in pravi: «Tukaj ne počnemo ničesar zlobnega. To počnemo zaradi javne varnosti, ne na račun državljanskih svoboščin ali zasebnosti ljudi, saj je vse odvisno od posameznega uporabnika, ali želi ali ne želi deliti svojih posnetkov z nami.«

Fusus sodeluje z drugimi vrstami video analitike, ki temelji na umetni inteligenci, vključno s programsko opremo, ki sledi ljudem po njihovih oblačilih, vedenju in avtomobilu, je dejal Merchant.

Fundacija je zaskrbljena, ker policija dobi neoviran dostop do kamer lastnikov stanovanj, pravi Matthew Guariglia, politični analitik pri neprofitni fundaciji Electronic Frontier Foundation,  Guariglia in drugi zagovorniki zasebnosti opozarjajo, da bi z dostopanjem policije do posnetkov kamer v realnem času predstavljalo neke vrste nadzor nad ljudmi, ki opravljajo povsem vsakdanja rutinska opravila.

»Če postavite katerokoli sosesko pod mikroskop, boste našli nezakonite stvari zaradi katerih boste aretirali ljudi,« je dejal Guariglia. »Če kamera na verandi vašega soseda kaže na vaša vhodna vrata, ali bodo videli, da vaš 19-četni sin pije pivo na verandi? Bo kamera videla, da se vaš sosed vozi domov brez registrske tablice?«

Po njegovem mnenju prenos v živo oziroma dostop do posnetkov v realnem času zelo zvišuje nevarnost tveganja za zlorabo policije. »Če lahko namreč policija dostopa do vaše kamere brez naloga, le zato, ker ste ji dali dovoljenje, ker ji želite pomagati v boju proti kriminalu, kaj naj policistu prepreči, da bi po vrnitvi z dela skozi kamero na primer opazoval mlade ženske?«

Veliki brat gleda kaj počnete doma!

Še bolj strašljiva je možnost, da se zlorabi vaša brezžična povezava, ki jo imate doma za gledanje in uporabo različnih naprav, ki vam omogočajo, da počnete v zasebnem življenju različne stvari. (op. av: več v besedilu Big Brother: YOur WiFI Can Now Be Used To “See” Throughout Your Home (technocracy.news)

Napredek uporabe te nove brezžične tehnologije je bil sprva počasen, toda leta 2017 sta dva raziskovalca v Nemčiji pokazala sposobnost slikanja z WiFi tehnikami, sposojenimi s področja holografije. Philipp Holl, študent in vodilni avtor študije, (Phys. Rev. Lett. 118, 183901 (2017) – Holography of Wi-fi Radiation (aps.org), ki je sodeloval s Friedemannom Reinhardom s Tehnične univerze v Münchnu pri razvoju nove metode, pravi: “V zadnjih dveh letih je prišlo do eksplozije metod za pasivno slikanje Wi-Fi.” Takrat je tehnologija lahko razkrila le grobe oblike stvari. Če je na mizi skodelica kave, boste morda videli, da je nekaj tam, vendar niste mogli videti oblike,” pravi Holl. Ob tem pa pojasni: »Vendar lahko razberete obliko osebe ali psa na kavču. Pravzaprav vsak predmet, ki je večji od 4 centimetrov.«

Leta 2019 je nekdanji izvajalec ameriške vojaške agencije DARPA Ray Liu predstavil svoj prvi komercialni izdelek na področju brezžičnega zaznavanja. Podjetje trdi, da je tehnologija tako natančna, da lahko zazna vaše dihanje z uporabo nič drugega kot standardnih WiFi signalov. (op. av: več o tem WiFi Sensing, Origin Wireless na originwirelessai.com)

Popoln sistem slikanja WiFi je bil morda v svetu predstavljen decembra 2022, ko so raziskovalci z univerze Carnegie Mellon  povezali najnovejšo tehnologijo zaznavanja WiFi z mehanizmom za ocenjevanje človeške oblike, znanim kot DensePose. To je tehnologija, ki jo je podjetje Meta/Facebook razvijalo od leta 2018, njegov cilj pa je “preslikati vse človeške piksle slike RGB na 3D površino človeškega telesa.”

Raziskovalci so spremenili DensePose tako, da bi bilo namesto posnetka RGB združljivo s slikami, ki jih proizvajajo najsodobnejše tehnologije zaznavanja WiFi. Nastali sistem “lahko zazna položaj ljudi v prostoru, ki temelji izključno na signalih WiFi, ki prehajajo skozi okolje.” (op. av, več: WiFi Signals Used To “See” People Inside Rooms, Discover Magazine)

Igrišče za to tehnologijo se je preusmerilo od vojaške in policijske uporabe do ohranjanja varnosti ljudi v svojih domovih. Dejstvo je, da smo že predmet množičnega digitalnega nadzora. Če mi ne verjamete, da se to ne bo vključilo v njihove načrte za spremljanje vsega, kar počnete v svojem domu, potem niste bili pozorni. Tako nas opozarjajo v že citiranem besedilu. (op. av, več:  Big Brother: Your WiFi Can Now Be Used To “See” Throughout Your Home, technocracy.news)

Ta tehnologija ponuja celovit in nadvse prikrit način postavljanja oči v vsako sobo vaše hiše in delovnega mesta.  Nevarno je, da ta vsiljiva metoda dobi še širšo podporo množic, torej posameznikov z opranimi možgani. Takrat bo mogoče vedeti vse, kar počnete v hiši, kje se v njej nahajate, ali ste morda pri opoldanskem kosilu ali se ljubite v postelji s svojo izbranko.

Ali se bomo uprli?

Kaj sploh še povedati ob koncu tega zapisa. Razvidno je, da svet, v katerem smo že in svet, ki se nam obeta, ali boljše, nam preti, ne prinašata nič takšnega, kar bi nas lahko veselilo ali napolnilo z optimizmom za človeški jutri. Če na koncu le še namignem na obstoj raziskav, ki v ZDA potekajo že deset let. Če povem, da gre za raziskave o načinih obvladovanja naših misli, potem je jasno, da svetovni globoki državi ne bomo mogli ubežati. Če ne danes, potem nas utegnejo popolnoma nadzorovati jutri in usmerjati naše misli ter posledično tudi naša dejanja. Če se seveda hitro ne prebudimo in jih presenetimo. Za to obstaja le ena pot…