Po nekaterih mnenjih za napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 stoji Rusija! Res je, da ima Rusija lahko strateške koristi zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu, saj se oči svetovne javnosti zdaj oddaljujejo od Ukrajine.

Posledično ne bo uresničen niti predviden načrt, dogovorjen med Izraelom in Poljsko o tem, da bi Varšavi poslali izraelsko protizračno obrambo (t.i. železno kupolo), ta pa bi v zameno Ukrajini poslala svojo sodobno opremo. Tako bi se Ukrajina potem lažje zoperstavila uničevalnemu ruskemu raketiranju njenega območja. Toda zdaj bolj kot kadarkoli prej Izraelci potrebujejo vojaško opremo, tudi del te,  ki so jo nameravali poslati Poljakom.

Kljub zapisanemu mislim, da za tragičnimi dogodki, ki so se zgodili, se dogajajo in se še bodo tako v Izraelu kot na palestinskem ozemlju, ne stojita niti Rusija niti Iran. Čeprav slednjega zahodni mediji omenjajo kot glavnega botra za Hamasov napad na Izrael.

Čudne okoliščine oktobrskega dogodka

Da je celoten oktobrski dogodek, torej doslej še ne viden teroristični napad na tleh Izraela s strani Hamasa, čuden in »smrdi po nekih ozadjih«, prepoznavam predvsem v dejstvu, da  Mossad kot najsodobnejša in najsposobnejša obveščevalna organizacija na svetu, ni vedela za pripravo Hamasovega napada! Svojih vohunov nima le v Gazi, ima jih tudi v vrstah Hamasa.

Sprašujem se torej, kaj če bi Mossad vedel in ne bi reagiral? Ali drugače povedano. Po mojem mnenju je Mossad vedel, da se utegne zgoditi takšen napad, pa v dogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Natanjahujem ni reagiral oziroma je dovolil, da se napad izpelje. Tako je dobil opravičilo ne le za protinapad in uničenje Palestincev v Gazi, temveč tudi za dejanje, ki je za desnico v Izraelu še bolj pomembno. Na njenem čelu je Netanjahu, ki želi ob podpori celotnega kolektivnega zahoda (ZDA, EU) zdaj uresničiti sionistični načrt o velikem Izraelu, ki bi vključeval ozemlje od Nila do Evfrata.

Naj ob tem spomnim samo na podoben japonski napad na ameriški Pearl Harbur. Obstajajo informacije, da je ameriški predsednik Franklin Roosevelt vedel, da se pripravlja napad, a ga ni preprečil. Po koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike postale najmočnejša država sveta in po koncu britanskega imperija tudi največji imperij.

Se je vedelo, kaj načrtuje Hamas?

V ponedeljek, 9. oktobra 2023 je uradnik egiptovske obveščevalne službe dejal, da je Jeruzalem prezrl večkratna opozorila, češ, da teroristična skupina s sedežem v Gazi načrtuje nekaj velikega proti Izraelu. Kot naj bi dejal neimenovani egiptovski uradnik za agencijo Associated Press, s čimer je neposredno namignil tudi na izraelskega premierja: «Opozorili smo jih, da prihaja eksplozivna situacija, in to zelo kmalu, in tudi, da bo velika. Vendar so podcenjevali naša opozorila.« Razlog za anonimno izjavo egiptovskega uradnika naj bi bil v tem, da ni bil pooblaščen za izjave o vsebini občutljivih obveščevalnih pogovorov.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi prejel kakršnokoli vnaprejšnje opozorilo in med nagovorom ljudstvu v ponedeljek zvečer dejal, da gre za lažno novico. V  vladnem sporočilu za javnost je premier poudaril, da iz Egipta niso prejeli nobenega zgodnjega opozorila, prav tako se on kot premier ni niti srečal niti govoril z vodjo obveščevalne službe vse odkar je bila oblikovana vlada. V enem od prej omenjenih opozoril naj bi egiptovski obveščevalni minister general Abas Kamel osebno poklical izraelskega premierja le deset dni pred množičnim napadom Hamasa na Izrael in rekel, da bodo prebivalci iz Gaze verjetno naredili nekaj grozovitega.

Dejstvo je tudi, da Izrael budno spremlja Palestince na zasedenem ozemlju v Gazi. Na nebu nenehno brenčijo nadzorni droni, zelo varovana meja je polna varnostnih kamer in vojakov na straži.  Obveščevalne agencije se ukvarjajo z različnimi kibernetskimi poskusi pridobivanja informacij z območja Gaze. Vendar je bil na koncu vtis, da so bile izraelske oči preprosto slepe pred presenetljivim napadom Hamasa, ki je preko izraelskih mejnih ovir poslal na stotine svojih borcev na izraelska tla. Tudi to, med drugim, ugotavljajo v zapisu v agenciji AP.

Medtem so v prispevku CNN 13. oktobra 2023 poročali, da naj bi bila tudi Bela hiša opozorjena pred nevarnostjo takšnega napada že pred tedni. V enem od poročil, ki so ga ameriški obveščevalci posredovali Beli hiši so 28. septembra letos zapisali, da želi teroristična skupina Hamas povečati obstreljevanje čez mejo z Izraelom.

Novinarski članek lahko nagradite z donacijo

Dva dneva pred napadom je Centralna obveščevalna agencija (CIA) uradni Washington ponovno opozorila na možen napad v bližnji prihodnosti, prav tako naj bi njeni uradniki 6. oktobra prejeli informacije o nenavadnih dejavnostih na terenu Gaze. To so bile, kot pišejo na CNN, zadnje priprave Hamasa pred njegovim neposrednim napadom dan pozneje, torej 7. oktobra.

Med posamezniki, ki ne verjamejo v teroristični napad kot popolno presenečenje je tudi  84-letni Paul Craig Roberts, ki je delal kot ekonomski strokovnjak v administraciji Ronalda Reagana. Na svojem portalu je med drugim zapisal, navajam:« Zakaj bi Netanjahu dovolil Hamasu, da napade Izrael z rahljanjem državne varnosti? Sliši se nesmiselno, vendar ni, ker zagotavlja okoliščine, v katerih lahko Izrael zavzame ostanke Palestine, tako kot je rušenje ameriških dvojčkov 11. septembra ustvarilo pogoje, da so neokonzervativci sprožili predhodno načrtovane vojne na Srednjem vzhodu…

Težko vprašanje je, zakaj bi Palestinci povzročili lastno uničenje z napadom na Izrael, ko pa Hamas sploh ne namerava poraziti Izraela? Spet lahko le ugibamo. Morda gre za izraelsko operacijo, in to od začetka do konca. Izraelci se infiltrirajo v Hamas, tako kot se je FBI  vrinil v vrste Trumpovih podpornikov in domoljubnih skupin, ki jih zdaj imenujejo domači teroristi. Izraelski agenti spodbujajo izraelsko zlorabo Palestincev. Netanjahu jim je pomagal z napadom na mošejo Al Aksa. Izraelski agenti predlagajo načrt napada, ki ga je mogoče izvesti z orožjem iz Irana in z obveščevalno opremo iz Irana, ki se lahko uporabi za nevtralizacijo izraelske varnostne zaščite. Ne trdim, da so te špekulacije dovolj za razlago tega, kar se je zgodilo, a ne bi me presenetilo, če bi preiskava ugotovila, da so bile bliže resnici kot uradna različica, kakršnakoli že je.«

Brez milosti so zlorabljali in ubijali Palestince

Navsezadnje je sam izraelski voditelj Benjamin Netanjahu odkrito povedal, in to dva dni po napadu Hamasa, da bodo s svojo akcijo spremenili podobo Bližnjega vzhoda! Pred  tem terorističnim dejanjem Hamasa je kot izraelski premier enkrat javno povedal,  glede na pisanje portala GlobalResearch:« Judi imajo izključno in nesporno pravico do vseh območij dežele Izrael. To so osnovne linije nacionalne vlade, ki jo vodim in vlada bo spodbujala in razvijala naselbine v vseh delih dežele Izrael – v Galileji, Negevu, Golanu, Judeji in Samariji.«

Zaradi nekaterih političnih napak v tem letu in tudi javnih protestov proti Netanjahuju so bili njegovi načrti kot tudi načrti sionistične »globalne države« resno ogroženi. Zato je bil nujen smrtonosni napad palestinske teroristične organizacije, ki je Izraelce vnovič zedinil.

Celotni kolektivni zahod danes objokuje žrtve, ki jih je utrpel Izrael ob več kot 1000 ubitih državljanih (tudi žensk, otrok, ne le vojakov). Toda ta isti Zahod se ni pretirano sekiral nad usodo Palestincev in vsem, kar se je dogajalo z njimi. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Ukrajini v Donbasu po letu 2014.  V obdobju od leta 2000 do 7. oktobra 2023 naj bi na zasedenem območju Gaze bilo ubitih 2.300 palestinskih otrok. Nihče ni odgovarjal za takšno početje.

Po podatkih Unicefa je v povračilnih ukrepih Izraela po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra samo v enem tednu izraelskega bombardiranja Gaze življenje izgubilo 700 palestinskih otrok! Bo kdo odgovarjal za ta zločin? Verjetne nihče in nikoli.

Izraelski obrambni minister Yaov Galan je pred načrtovano invazijo izraelske vojske (več kot 300 tisoč vojakov, opremljenih z najsodobnejšo vojaško opremo je v pripravljenosti na mejah z Gazo) nagovoril zbrane vojake in jim dejal:« Razveljavili smo vsa vojaška pravila! Naši vojaki ne bodo odgovarjali za nič. Vojaških sodišč ne bo.«

Nad takšno izjavo je bil presenečen tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki je za ameriške medije in s tem posredno tudi Galanu javno povedal, da je »treba spoštovati vojaška pravila in tudi mednarodne pravice civilistov na vojnih območjih.«

Kako so živeli Palestinci v Gazi pred 7. oktobrom?

Navajam le eno vrstico iz poročila Organizacije združenih narodov iz leta 2018, kjer piše:« Z gospodarstvom v prostem padu, s 70-odstotno brezposelnostjo mladih, z močno onesnaženo pitno vodo in s propadlim zdravstvenim sistemom je Gaza, po mnenju posebnega poročevalca za človekove pravice na palestinskih ozemljih, postala neprimerna za življenje.«

Ali takšno življenjsko okolje lahko torej vzgoji iz otrok normalne odrasle ljudi ali  predvsem kriminalce, tihotapce, teroriste, ki nimajo v življenju kaj izgubiti, ker nič nimajo? In še bolj pomembno vprašanje je, kdo je kriv za takšno usodo Palestincev v Gazi? So krivi Izraelci, ki so zasedli nekdanje območje države Palestine, seveda s pomočjo zahoda; za tem so se 70 let borili s Palestinci in z drugimi Arabci, da bi ohranili podarjeno ozemlje? Ali so krivi Palestinci, ki na območju Gaze živijo v sodobni živalski farmi?

Če sta tragična usoda Judov med drugo svetovno vojno in holokavst nad njimi vplivala na Združene narode, da so jim leta 1947 predlagali, da na območju Palestine oblikujejo dve državi, Izrael in Palestino, so naslednja leta pokazala razmerje žrtev-rabelj. Predlog ZN o svoji državi je uresničil le Izrael, ki je naslednjega leta začel tudi z vojnami na tem območju.

Permanentne kolonialne vojne Izraela na tem območju, s katerimi je judovska država širila zasedena območja, so namreč pripeljale do krutega spoznanja: ko žrtev (enkrat so to bili Judi) postane rabelj (Izrael je to že 70 let) ter se situacija obrne tako, da zdaj enkrat rabelj postane žrtev (Izrael po 7. oktobru) sledi … katastrofa.

Rabelj si želi novih arabskih območij za svoj veliki Izrael

Michel Chossudovsky, lastnik spletnega portala GlobalResearch pravi: »Pod Netanjahujem Izrael trenutno nadaljuje z načrtom priključitve velikih delov palestinskega ozemlja, hkrati pa palestinske prebivalce sili k združevanju v razmerah hudega pomankanja in izolacije.  Ustvarjanje pogojev skrajne revščine in gospodarskega zloma je sredstvo za sprožitev izgona in izseljevanja Palestincev iz njihove domovine. Je del procesa priključitve tega območja (op. avtorja: ne le Gaze, tudi Zahodnega brega) vključno z najboljšimi viri vode in s kmetijskimi zemljišči.«

Strokovnjak za Bližnji vzhod Joseph Massad je nekoč dejal:« Takole gre to. Izrael ima pravico okupirati palestinsko ozemlje, oblegati prebivalce v bantustanih, obdanih z zidom apartheida, stradati prebivalstvo, ga odrezati od goriva in elektrike, izruvati njihova drevesa in pridelke ter sprožiti občasne racije in načrtne umore proti njim in njihovemu izvoljenemu vodstvu… Če ob tem naleti na odpor pa ima Izrael pravico do množičnega pokola…«

Ampak ideja sionistov, ki se je porodila že v 19. stoletju ni zgolj v dokončnem uničenju Palestincev in mogoče njihovi preselitvi kamorkoli, lahko tudi v Ukrajino po koncu tamkajšnje vojne. Končni cilj je Veliki Izrael, torej območje, ki bi se raztezalo od doline Nila do Evfrata.

Chossudovsky pravi: »Če pogledamo stvari v trenutnem kontekstu, vključno z obleganjem Gaze, je sionistični načrt za Bližnji vzhod tesno povezan z invazijo na Irak leta 2002, z vojno proti Libanonu leta 2006, z vojno proti Libiji leta 2011, s trenutnimi vojnami za Sirijo, Irak in Jemen, da pri tem ne omenjam politične krize v srednje vzhodni Savdski Arabiji.«

Projekt velikega Izraela je po besedah Michaela Chossudovskega sestavljen iz oslabitve in sčasoma razpada sosednjih arabskih držav. To naj bi bil del ameriško-izraelskega ekspanzionističnega projekta s podporo zveze NATO in je skladen z ameriškim imperialističnim načrtom.  Pod Bidnovo administracijo namreč uradni Washington kljub retoričnim omilitvam še naprej podpisa izraelske načrte za priključitev celotne doline reke Jordan in nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu.

Kot pravi Michel Chossudovsky je ameriški strateški cilj v razširitvi hegemonije na eni strani, pod drugi pa zlom in balkanizacija Bližnjega vzhoda.  V povezavi s tem se lažje razume strategija Washingtona, ki vključuje destabilizacijo in oslabitev regionalnih gospodarskih sil na Bližnjem vzhodu, vključno s Turčijo in z Iranom. To politiko, ki je skladna  z velikim Izraelom pa spremlja proces političnega drobljenja arabskega sveta.

Se bodo tektonske spremembe na Bližnjem vzhodu ustavile?

V času napada Hamasa na Izrael se na Bližnjem vzhodu dogajajo tektonske geopolitične spremembe. Ključne države Bližnjega vzhoda so opustile prevlado Zahoda in predvsem Amerike ter so se usmerile v nove, nezahodne integracije na čelu z Rusijo in Kitajsko.  Savdska Arabija, Združeni Arabski Emirati, Egipt in Iran so postali novi člani skupine BRICS.  Poleg tega sta se Savdska Arabija in Iran pobotala s Sirijo. In v tem porazu ameriške politike na Bližnjem vzhodu je Izrael največja žrtev, saj je ostal tako rekoč sam.

Tudi v tem kontekstu lahko razumemo, zakaj se je sedanja izraelska vlada pod Netanjahujem začela približevati Rusiji, ki jo je prosila, naj bo tudi ona porok za varnost Izraela. To početje izraelskega premierja je resno zamajalo trdnost odnosov med njim in uradnim Washingtonom.

Mnogi tudi v tej razlagi vidijo razloge za trenutno vojno, ki naj bi jo po njihovem mnenju sprožili Izrael in nekateri centri moči v Washingtonu. Poleg obstoja Netanjahuja na oblasti je namreč vojna pravzaprav poskus ZDA, da bi bolj pritegnil Izrael v svoje nedrje, kar bi Američanom dalo možnost, da na Bližnjem vhodu ostanejo geopolitični dejavnik in v nekem smislu porok za preživetje Izraela.

Vojna torej ustreza predvsem Izraelu, in to ne glede na velike žrtve. Ustreza tudi ZDA, natančneje njeni trenutni vladajoči administraciji v Washingtonu.  V tej luči je posebej zanimivo to, kako se je Hamas lahko tako dobro oborožil, saj vse ceste v Gazo nadzoruje Izrael. In kje, od kod so dobili toliko orožja? In tudi, kje so se Hamasovi borci urili za to orožje in kdo jih je uril?

Obstajajo poročila o tem, da ima Hamas precej orožja, ki so ga Američani in Britanci dostavili Ukrajini.  Izbruh vojne med Izraelom in arabskim svetom bi bil močan izziv za ZDA, da bi skušale brez lastnega vpletanja v vojno, torej na miren način in na račun interesov drugih držav vnovič okrepiti svojo navzočnost na Bližnjem vzhodu. Tako lahko razumemo ostra opozorila ameriške diplomacije, ki jih le-ta skuša podkrepiti tudi s popotovanji ameriškega državnega sekretarja po arabskih državah. Anthony Blinken namreč skuša pomiriti arabske države, da ne bi slučajno poskusile s kakšnim dejanjem, ki ameriškemu imperiju ta hip ne bi ustrezalo.

Dve državi sta nujnost za mir

Edina relativno pravična rešitev je uresničitev načrta Združenih narodov iz leta 1947, ki ga takrat palestinsko osvobodilno gibanje ni sprejelo. Gre za resolucijo varnostnega sveta ZN št. 47/181, znano tudi kot Načrt ZN o delitvi Palestine. Po tem načrtu je predvideno oblikovanje dveh držav: Palestine in Izraela kot način rešitve judovsko-palestinskega vprašanja.

Palestinsko državo je Palestinsko osvobodilno gibanje (PLO) razglasilo šele konec leta 1988 v Alžiriji na zasedanju palestinskega državnega sveta v izgnanstvu. Do konce leta je državo Palestino priznalo 80 držav, do konca leta 2015 138 držav od skupaj 193 držav članic OZN. Med njimi žal ni Slovenije; zadnji poskus Levice, politične stranke v Sloveniji, da se to spremeni, je bil leta 2018, a se je končal neuspešno, saj tega vprašanja niso uspeli uvrstiti niti na sejo državnega zbora. Podobno se je obnašala tudi celotna Evropska Unija. Njena kolonialna dvoličnost se je odražala v humanitarni pomoči Palestincem in hkratnem zavračanju podpore njihovim političnim ciljem.

Oblikovanje palestinske države bo za Američane poraz, ki ga bodo težko sprejeli. Toda enkrat ga bodo morali sprejeli, kot so sprejeli tudi poraz v Afganistanu. Ali kot bodo morali hitro sprejeti tudi poraz v Ukrajini. Za tiste, ki verjamejo v lažne ideale zahoda, posebej v ZDA in v EU, bi besedilo končal z vprašanjem, ki ga je v intervjuju za CCN postavil palestinski aktivist Mustafa Barghouti: «Zakaj ZDA podpirajo Ukrajino v boju proti okupaciji, medtem ko na Bližnjem vzhodu podpirajo okupatorja, ki palestinsko ozemlje še naprej zaseda?

Odgovor je jasen že zdaj vsakomur, ki ga pač želi sprejeti. Za ameriški imperij obstajajo le pravila, zakoni, resolucije, ideali… za tiste, ki ustrezajo njim, torej ne gre za univerzalna pravila, ki bi veljala vedno in povsod. Veljajo le za določen čas in so spremenljiva pač glede na sozvočje ali nasprotje z ameriškimi interesi. In ti interesi so dejansko edini »zakon«, ki ga cesarstvo priznava za vedno.

Imperiji živijo dlje od ljudi, torej življenjska doba posameznika je praviloma krajša, toda tudi cesarstva enkrat umrejo! In rablji pogosto postanejo spet žrtve, če njihovo želje presegajo njihovo realno moč.