NAZAJ K NARAVI  –  Stara cesta, 27. maj 2025

biserka@zbiserko.si

Pred dobrimi tridesetimi leti sva s Predragom prvič skupaj nabirala koprive na Vodnem nad Skopjem. In potem sva si pripravila koprivino juho po receptu Rike Zarai. In minila so desetletja preden sem vnovič segla po tej dragoceni rastlini, ki jo sicer uvrščamo med zeli. In zel praviloma požene, se bujno razraste in odmre. O njeni blagodeti je znala pripovedovati že oma Urška. Ker jo je leta in leta pestila revma si je na kakšnem sprehodu ob robu gozda nabrala sveže koprive. Potem jih je zavila v gazo, naredila ob koncu zvitka vozel in pripomoček prijela v roke ter se z njim na rahlo udarjala po bolečih nogah in rokah. Včasih, če so bile koprive prav močne, se ji je tu in tam pokazal kakšen mehurček. Trdila je, da ji ta masaža iz kopriv, kot je poimenovala ta postopek, zelo dobro dene in koristi njenim razbolelim kostem.

Nešteto možnosti uporabe koprive

O tem, da kopriva deluje protivnetno, so se že v sedemdesetih letih prejšnjega tisočletja razpisali  številni priročniki v nekdanji Jugoslaviji. Knjige so krasile domače biblioteke, kjer je bilo poleg zgodb o domačih zeliščih vselej najti tudi kakšne nasvete domačega zdravnika in kakšen leksikon. Tako lahko v enem od takšnih priročnikov Do zdravja po naravi poti preberemo, da omino početje ni bilo povsem iz trte zvito, kajti uporaba listov  koprive se priporoča pri revmatskih obolenjih, vnetjih sečil, medtem ko so korenine koprive koristne tudi pri boleznih prostate.  Razlog za te zdravilne lastnosti naj bi bil skrit v sestavinah listov, ki zavirajo tvorbo vnetnih snovi.  V tovrstnih priročnikih najdemo različna pojasnila; tudi to, da naj bi posamezne sestavine v koreninah koprive preprečevale bolezensko rast prostate in pospeševale količino ter pretok seča.

Preizkušena koprivin čaj in pripravek za lase

V ljudskem zdravilstvu se kopriva uporablja tako navznoter, v obliki čajev, kot navzven, v obliki polivov;  za nego las in lasišča koprivino vodo uporabljam tudi sama; lasje so dosti bolj mehki, lasišče umirjeno.

Eden od receptov za čaj iz kopriv: 4 žličke zdrobljenih listov prelijemo s 150 ml vrele vode in pustimo stati 10 minut. Spijemo 2 do 3 skodelice na dan.  Čaj lahko pripravimo tudi iz koprivinih korenin: 1 žličko sesekljane korenine zakuhamo v 150 ml vode, pustimo vreti približno 10 minut, za tem pa naj čaj še stoji 10 minut. Spijemo 2 do 3 skodelice na dan. Sama dodam še majhno žličko sosedovega medu.

Seveda se je treba pred uporabo čaja iz kopriv prepričati, če vam telesna kondicija, torej zdravje organizma dopušča tovrstne napitke. Med kontraindikacijami lahko v različni literaturi zasledimo predvsem opozorila, da se lahko med stranskimi učinki pojavijo prebavne motnje ali alergične reakcije na koži, prav tako pa se koprivini napitki odsvetujejo nosečnicam in doječim mamicam, pa tudi bolnikom s težavami srca in ledvic. Nekateri priročniki odsvetujejo uporabo koprivinih pripravkov v primeru visokega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni. V vsakem primeru bi moj nemedicinski nasvet ljubiteljice narave bil, da prisluhnete sebi in svojemu telesu, kaj vam prija in kaj ne.

Koprivovko nabiramo od maja do avgusta

Kopriva spada med koprivovke (družina Urticaceae), zraste od 50 do 150 cm v višino in ima koreniko, ki prezimi. Celotno rastlino pokrivajo žgalne dlačice, kar zagotovo ve vsakdo med nami, ki je kdaj pomotoma segel proti gozdni jagodi ali borovnici in se mimogrede pošteno opekel na teh podolgovatih in ob robovih zašiljenih listih. Botanično ime koprive Urtica izvira iz latinskega izraza urere, ki pomeni skelenje. Če še ne veste, kopriva ob stiku s kožo sprosti neškodljiv strup, ki izvira večina iz mravljinčne kisline.

V starodavni diagnostiki, konkretneje v srednjem veku, naj bi s polaganjem koprive v seč bolnika napovedovali izid bolezni. Če je dan in noč namreč kopriva ostala zelena, je bil to znak skorajšnje ozdravitve. Če se je kopriva skrčila pa je bilo upanje za ozdravitev bolnika pokopano.

Bolj pogumni so že v davnih časih uporabljali tudi tehniko bičanja s koprivami, in sicer so se s svežnjem kopriv udarjali po hrbtu, kar naj bi jim pomagalo pri odpravljanju težav zaradi išiasa ali lumbaga.

Ne le  juha tudi gnojilo za rastline

Recept za juho iz kopriv ima več različic; odvisno od tega, ali v juho dodamo na primer še krompir in korenček, por ali ne. Meni je najbolj všeč osnovna različica, ki sva jo okusila s Predragom že v Skopju. Zelo enostavna je.

Recept za juho iz kopriv, po katerem potrebujete 500 g kopriv, 1 por, 2 stroka česna, 8 dcl jušne zelenjavne osnove, 1,5 dcl sladke smetane, ter ščepca soli in popra. Koprive osmukamo, operemo, jih za pet minut namočimo v vrelo sladno vodo, odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo, ožamemo, sesekljamo. In shranimo pokrito v krožniku. Potem sesekljamo na koščke še por. V ponvi razpustimo žličko masla in na njem prepražimo por, da rahlo spremeni barvo, dodamo koprive in med stalnim mešanjem dušimo največ 10 minut. Zalijemo s toplo jušno osnovo, pokuhamo še 5 minut in potem s paličnikom zmešamo sestavine v gladko kremno juho. Ne pozabimo seveda na sol in poper. Ob serviranju lahko dodamo žlico sladke ali kisle smetane, potresemo pa s koščki popečenega kruha. In za okras dodamo še na drobno nasekljan peteršilj. Kadar jo pripravlja Predrag pa k temu receptu doda še majhen košček pekočega čilija.

In v duhu sobivanja z naravo, ko imamo v mislih tudi odpadke – čim manj naj bi jih bilo, tudi, če kompostiramo – dobro izkoristimo še vodo, v kateri smo skuhali koprive. Ohladimo jo in natočimo v kakšno staro, očiščeno plastenko, v kateri smo morda kupili tekoči detergent; zdaj nam lahko služi kot “destinacija” za koprivino gnojilo.

Koprivino gnojilo je dobro, ker vsebuje veliko dušika. Pripravimo ga zelo preprosto še drugače, ne le kot preostanek od kuhanja. Dober kilogram kopriv namočimo v 10 litrov vode in posodo zapremo, vsak dan pa jo z leseno kuhalnico premešamo. Tako preprečimo gnitje. Posodo potem pokrijemo s kakšnim mrežastim pokrovom, jo pustimo na soncu, dokler se tekočina ne neha peniti in ne potemni.  Koprivino prevrelko potem razredčimo v razmerje 1:10 (kopriva-voda) in jo razpršimo; še posebej radi jo imajo paradižniki. Vsebuje namreč tudi kalij in kalcij. Zalivamo pa rastlino pri tleh, torej pri koreninah, ne po listih. Slednjim je namenjen drugačen pripravek.

Za liste rastlin lahko namreč uporabimo  hladni izvleček koprive. Priprava je preprosta: kakšen kilogram sveže nabrane koprive prelijemo z 10 litri vode, pustimo stati 24 ur, odcedimo in potem s razpršilko  poškropimo rastline proti pršicam in ušem. Tega pripravka  nič ne redčimo z vodo. Njegova naloga je, da okrepi odpornost rastlin. Škropimo po listih.

In še o koprivi, ki ne pozebe

Slovenski pregovor iz sveta rastlinstva, in sicer tokrat o koprivi, ki ne pozebe, ima pojasnilo v tem, da naj bi bila kopriva zelo odporna rastlina. Do živega ji ne prideta niti toča niti mraz. Starejši ljudje vedo povedati, da je kopriva zel, ki uniči vse, kar je v telesu človeka škodljivo in pozdravi, kar je poškodovano. Oma Urška si je pozneje  na svojem vrtu v Pesju, kamor so mestni Velenjčani  hodili obdelovat svoje vrtičke,  uredila poseben ograjen kotiček  za koprive; da se na samem vrtu ne bi preveč razrasle in bi vendarle ob vsakem pobiranju plodov med sezono bile na voljo njenim revmatičnim rokam.

V vsakdanjem življenju, predvsem v delovnih odnosih, se frazem kopriva ne pozebe pogosto zlorabi v smislu, da bo nekdo pač vse prenesel, ker ga nič ne zlomi. Gre torej za človekovo trdoživost v povezavi z dejstvom, da kopriva ne pozebe, torej tudi on sam ne bo zmrznil. “Ah ti se boš že znašel, znašla” – s temi besedami nekdo, ki sporoča slabo novico nekomu drugemu ponavadi sporoča enako, češ, si trden kot kopriva, boš že našel, našla rešitev.  Sicer pa je frazem bil znan že v latinščini: Mala herba non interit.

Imate tudi vi svojo zgodbo ali nasvet, recept za koprive?
Pišite na: urednistvo@zbiserko.si