NAGOVOR K TOKRATNEMU GOSTUJOČEMU MNENJU

Kot nekdanja Velenjčanka, ki je na Tomšičevi cesti preživela prvih 18 let svoje mladosti s čudovitimi spomini nanjo, se tematike, o kateri danes pišejo tudi tisti, ki mesta niso že nekaj časa videli od blizu ali pa sploh ne,  ne bom lotevala. Vsaj deset razlogov je, da sem mesto po zadnjih dveh letih bivanja dokončno zapustila. Spoznanje, da bo v bližnji prihodnosti – nisem  si mislila, da tako hitro – bivanje v blokih postalo dosegljivo predvsem za bogat sloj, ki bo oddajal nepremičnine vse bolj obubožanemu narodu, je bil eden od teh razlogov.

Drugi razlog je bila resnično dolgoletna želja o majhni hiški v naravi, ki je tlela v mojem že pokojnem očetu; človeku, ki je kot dolgoletni šef velenjske železniške postaje vrsto let soustvarjal podobo tega kraja. To njegovo željo sem z leti ponotranjila in je postala prvinsko tudi moja. Bliže naravi se mi v svetu, ki ga živimo in tistim, ki šele prihaja, zdi edina pot za obvladovanje vsega, kar smo, imamo in za kvaliteto življenja. Za osebno svobodo, če  hočete.

Zgodba o velenjskem ogrevanju zelo presega samo občinsko raven, presega tudi investicije v energetiko, s čimer radi te dni opletajo različni poznavalci; je namreč, žal, vse bolj evropska stvarnost, ki je v globalnem svetu boleče pljusknila tudi na slovensko zemljo. Ostarela dama Evropa je namreč kot svoje sprejela paradigme, ki staro celino spreminjajo v bivanjski prostor vse bolj obubožanih prebivalcev. Ob nesramnem deljenju miloščine in drobtinic nas želijo prepričati, da bomo na koncu srečni samo zato, da bomo, pa čeprav brez vsega. Večni najemniki vsega.

Ste se kdaj vprašali, kako to, da vse več pregrešno bogatih, tudi takšnih, ki so obogateli s trgovanjem z energetskimi kuponi, danes vlaga v obdelovanje plodne zemlje medtem ko na evropski agendi poteka boj proti najbolj trdoživim –  to so kmetje, tisti, ki za nas vse pridelujejo hrano!?  Tokratno gostujoče mnenje Predraga Tašića, dolgoletnega novinarja in več kot 30 let tudi mojega življenjskega sopotnika, je vabilo k vnovičnemu razmisleku. Da se ne bomo in se ne boste nenehno čudili, ko nas bo vse manj in bomo imeli vse manj… Komu le to odgovarja?

/Foto BPT: pred menjavo radiatorjev 2021, in s položnico 215 evrov za ogrevanje decembra 2023 kljub le dvema tednoma bivanja v dvo-sobnem stanovanju/

 

Položnice za gretje, ki so se v januarju podražile za 50, pa tudi 100 in več odstotkov, so te dni razburile prebivalce Velenja. Le malokdo med njimi je dojel, da je v ozadju enormnih podražitev gretja le potrditev tega, da se je velika ponastavitev ali reset Klausa Schwaba, direktorja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) začela tudi v naši majhni deželici. 

Cilj nesramno visokih položnic je namreč v tem, da se uresniči eden od osnovnih ciljev Schwabove četrte industrijske revolucije oziroma ideja globalnih fašistov o komunizmu 21. stoletja, v katerem bo 99% prebivalcev živelo v državi brez svoje lastnine, a bodo kljub temu srečni! Življenje v blokih se bo v prihodnosti za stanovalce podražilo do te mere, da ne bodo mogli več pokrivati svojih stroškov bivanja in se bodo prisiljeni odpovedati svoji lastnini in prestopiti v vlogo najemnikov. Njihova stanovanja naj bi po tej strategiji kupovali investicijski skladi. Hkrati globalni scenaristi naše prihodnosti, zbrani okoli Svetovnega gospodarskega foruma, želijo čim več ljudi naseliti kot najemnike v bloke, poimenovane “15-minutna mesta”, tako, da jih bodo lahko nadzorovali in jih manipulirali.

Velika ponastavitev Schwabove formule je prišla tudi v Slovenijo

Seveda si scenarija ropanja naše lastnine niso izmislili debeli, skorumpirani, poslušni in praviloma neinteligentni občinski veljaki, temveč so to zgodbo ustvarili birokrati Evropske Unije, torej tiste Unije, ki je v duhu Evropa zdaj pomagala uničiti skupno državo južnih Slovanov v začetku 90-ih let minulega stoletja.

To, kar se vam dogaja danes in vse, kar se vam bo še dogajalo s strani birokratov te iste EU in naših hlapčevskih politikov, lahko imenujemo tudi karma. Torej je nekakšna posledica vaših dejanj v vlogi državljanov z volilno pravico. Če želim biti realen, moram priznati, da je bila konec 80-ih let Evropska gospodarska skupnost (EGS) resnično drugačna kot je Evropska unija danes. V času razpadanja Jugoslavije je bil tisti klic Evropa zdaj, bi lahko trdil, tudi upravičen in koristen. Toda, tako politiki kot predvsem intelektualci bi se morali takrat vprašati, kaj bo z nami čez  30, 50 let pozneje, ko bomo postali del tako želene Evrope?

Za tovrsten razmislek in zastavljanje takšnih vprašanj bi morali poznati svojo zgodovino in tudi zgodovino drugih narodov v takratni skupni državi. Toda takrat je bila zgodovina prepovedana tema, z izjemo zgodovinarjev. Ljudje niso poznali svoje preteklosti, prav tako niso imeli niti možnosti, da bi se z njo preko knjig spoznali! Verjeli so v lažni ideal bratstva in enotnosti, kar je na koncu pripeljalo do splošnega kaosa in tudi pobijanja nekdanjih bratov! Tisti, ki so preživeli, so tako rekoč brez besed sprejeli suženjstvo!

Po mojem mnenju bi morali med življenjem različnih narodov različnih veroizpovedi v nekoč skupni državi prepoznati predvsem slabosti iz preteklosti, ne le slovenskega naroda, ampak tudi vseh drugih slovanskih narodov, da v prihodnosti napak iz zgodovine ne bi ponavljali niti mi niti naši otroci.  S spoštovanjem drugih narodov in veroizpovedi, s sprejemanjem njihovih napak in morda drugačnih pogledov od tistih, ki jih imamo sami (pri tem ne mislim samo na Slovence), bi bilo naše izhodišče za prihodnost boljše.  Z vedenjem, da se lahko borimo le skupaj, kolikor se pač lahko, tako pred Zahodom kot Vzhodom, ki nam hočeta vzeti svobodo in nas spremeniti v sužnje.

Toda žal takratni intelektualci v bivši skupni državi niso bili sposobni tovrstnega razmišljanja. In tako so danes vse države nekdanje Jugoslavije sužnje svetovnega kapitala, narodi v teh državah pa sužnji domače strankokracije!

Toda vrnimo se k Evropski uniji, ki je po letu 2010, še posebej intenzivno po pandemiji, že leta 2019 začela pripravljati koncept zasužnjevanja 500 milijonov svojih državljanov. To je utemeljila z željo, da nas zaščiti pred pregrevanjem ozračja  na planetu Zemlja, ki ga je treba zavarovati tudi pred onesnaženjem, ki naj bi ga s pregrevanjem in izpusti ogljikovega dioksida (CO2) povzročala fosilna goriva.

Vam želijo pokrasti vašo lastnino?

 “Direktiva o energetski učinkovitosti stavb” Evropske unije bo uporabljena za doseganje obsežne sheme prenosa premoženja,” je na spletnem portalu globalresearch 7. novembra 2023 zapisal alternativni zdravnik dr. Joseph Mercola, ko je citiral misli norveškega pisca Bjorna Andreasa Bull-Hansena. Po njegovih trditvah naj bi Evropski parlament marca 2023 izglasoval revizijo te direktive v okviru svežnja Primerni za 55.  Cilj tega svežnja je, da se doseže najmanj 55 odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Do leta 2050 namerava EU doseči “stanovanjski fond brez emisij in povsem dekarboniziran”. Skratka, do leta 2050 želijo, da bi bila vsaka  zgradba, komercialna, javna ali stanovanjska, brez oddajanja emisij.

Kako bodo to dosegli? Po pojasnilu Bull-Hansena bodo lastnikom stanovanj in hiš postavili vrstno novih zahtev. Na primer na področju ogrevalnih sistemov, za katere se uporabljajo fosilna goriva in naj bi se prenehala uporabljati do leta 2035, bodo lastniki morali namestiti nove, “zelene”, predvidoma električne ogrevalne sisteme, ki naj bi jih plačali iz svojih žepov. Po ocenah Bull-Hansena so stroški za takšne nove energetske zahteve ocenjeni na približno 100 tisoč evrov na stanovanjski objekt. Kot pravi, je cilj teh ukrepov, da se ljudi prisili k temu, da zapustijo svoje domove. Če si takšnih naložb namreč ne bodo mogli privoščiti, bodo morali svoja stanovanja in hiše prodati. Družbe za upravljanje premoženja (kot sta BlackRock in Vanguard) jih bodo nato odkupile in oddajale v najem…

Resnični cilj Evropske Unije je po besedah Bull-Hansena v tem, da v duhu velikega “reseta” Klausa Schwaba na koncu ne boste razpolagali z nobeno lastnino. 

Bull-Hansen pojasni, da bodo različne družbe za upravljanje premoženja pripravljene na to, da na trgu pograbijo takšne nepremičnine, ki ne bodo v skladu s potrebnimi energetskimi standardi. Lahko, da bodo vlade presodile, da takšnih objektov ne bo mogoče prodati in vam jih bodo zasegli ali pa boste morali plačati globo za dodatno onesnaženje okolja.

Toda dokumenti EU, ki so objavljeni na njenih uradnih straneh, nam prinašajo še dosti več skušnjav od tistih, o katerih govori Bull-Hansen. Seveda je njihov končni cilj v tem, kar že vemo in kar poudarja omenjeni avtor, torej, da nimamo nič in smo srečni. 

Danes imajo Velenjčani, bi si upal trditi, vse, a so nezadovoljni, ker so dobili visoke položnice za december! Čudni ljudje! Ne vidijo svoje in naše prihodnosti, v kateri se bomo morali mi ali naši otroci navaditi imeti nič in to sprejemati kot nekaj normalnega in biti ob tem srečni! V nadaljevanju bom zapisal nekaj malega o teh načrtih, s katerimi nas želijo pahniti v sodobno blato životarjenja, ko bomo normalno in srečno življenje lahko spremljali le v filmih iz preteklosti, če nam jih bodo dovolili gledati. Tema je tako obsežna, da bi se o njej lahko napisala knjiga.

Podprite portal in prispevek

Nove nepremičnine brez fosilnih goriv?

Po Direktivi EU Primerni za 55 in zaradi vojne v Ukrajini spremenjeni uredbi Odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo (ITRE) je 9. februarja leta 2023 zapisano, da morajo biti vse nove stavbe do leta 2028 brez emisije oziroma brez gretja na fosilna goriva, do leta 2026 pa naj bi to veljalo za vse vseljene nove stavbe, ki so v upravljanju ali v lasti javnih ustanov.

Vse nove stavbe bi morale biti opremljene s solarno tehnologijo do leta 2028, kjer je to izvedljivo. Vsi stanovanjski objekti bi morali do leta 2030 doseči energetski razred E glede na letno porabo toplotne energije za ogrevanje uporabne površine od 105 do 150 KWh/m2a, do leta 2033 pa razred D za uporabne površine od 60 do 105 KWh/m2a. Kako nameravajo to doseči?

Predvsem  z obnovo stanovanj in hiš oziroma z vlaganji v izboljšanje izolacije, obnovo fasad, streh oziroma kot zapiše EU v svojih dokumentih “z nujno temeljito prenovo stavb, da bi te postale energetsko učinkovite.” Vse te stroške bodo plačali lastniki nepremičnin. Če lastnik ne bo imel denarja za to nujno prenovo svoje nepremičnine in ne bo kreditno sposoben, bo moral prodati svojo nepremičnino. Vmesni koraki bodo večkratne kazni od države ali bank, ki bodo s tega naslova posodile denar celotni stavbi.

Fosilna goriva v novih ogrevalnih sistemih naj bi popolnoma opustili do leta 2035. Kaj to pomeni? To pomeni, da nova stanovanja ne bodo mogla uporabljati za ogrevanje fosilnih goriv, kot so premog, plin, nafta. Že danes se v novem energetskem zakonu v Sloveniji predlaga, da se od 1. julija 2024 ne bi dovolila vgradnja plinske toplotne napeljave v nove stavbe. Tisti, ki že imajo plinsko gretje pa morajo po direktivi EU imeti števce, pri čemer naj bi bila poraba plina, ki bo večja od dovoljene, kaznovana; najprej seveda z višjimi cenami, pozneje kako drugače.  Če bo za vašo prekomerno gretje, torej porabo plina , moral najprej več plačati distributer, bodisi preko nakupa kuponov ali kako drugače, bo svoje stroške v obliki višjih cen prenesel na končnega odjemalca, torej na vas. Utegnejo pa birokrati EU vašo porabo gretja seveda zmanjšati še na kakšen drug način, na primer s sklicevanjem na to, koliko energenta za ogrevanja vam zadošča glede na kvadraturo bivalne površine ali števila oseb v njej.

 V ZDA sta BlackRock in Vanguard že v začetku leta 2021 začela množično nakupovati stanovanja, ki jih za tem oddajata v najem, in na ta način se spodkopava lastništvo stanovanj med predstavniki srednjega razreda. Prav tako so umetno dvignili cene stanovanj in s preplačilom le teh glede na dejansko vrednost še bolj omejili dostop običajnih ljudi do lastniškega stanovanja. V nebo so poletele tudi cene najemnin, ki bodo za najemnike po vseh teh energetskih posodobitvah še višje. 

Ne gre torej le za to, da je lastništvo stanovanja nekaj, kar si mnogi mladi ne morejo več privoščiti; številni si ne morejo zagotoviti niti najemniškega stanovanja in so zato prisiljeni živeti pri starših ali si stanovanjske enote deliti z več sostanovalci.

Prihaja  čas brezdomcev in konec srednjega razreda!

Kot ugotavlja Bull- Hansen lahko pričakujemo tudi porast števila brezdomcev. Lastništvo stanovanj opredeljuje srednji razred. Še pomembnejše je, da je bil to način varovanja generacijskega bogastva že stoletja.

Odstranite možnost, da ljudje ohranijo svoj dom (starejša generacija) ali si kupijo svoj dom (mlajša generacija) in učinkovito boste odpravili srednji razred. Ostala bo samo še peščica zelo bogatih in množica zelo revnih.

 “Ni pomembno, če verjamete, ali bo ta strategija Evrope dobra za okolje ali ne”, pravi Bull-Hansen. “Gre za nadzor nad vami. Gre za to, da vas imamo… To je prenos premoženja, ki ga gledamo in tega ne moremo sprejeti. Lastništvo je pomembno. To je zelo, zelo bistven koncept… Če vzameš ljudem lastništvo, ti ostane fevdalizem. Nekdo bo imel v lasti stvari, ki jih potrebujete, in ta “nekdo” bodo tako imenovane “elite”. Zato tega početja ne smemo dopustiti in ga moramo zavrniti!”

Podprite portal in prispevek

Odprava lastništva se dogaja zdaj

 Odprava lastništva osebne lastnine je po mnenju Bull-Hansena del velike ponastavitve Svetovnega gospodarskega foruma, Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. To so samo različna imena za isti krovni načrt. Poglejte si prispevek WEF z naslovom Osem napovedi za svet leta 2030, v katerem so veselo iz javili, da tega leta, torej čez 6 let, ne boste imeli ničesar. Še več, kot pojasnjuje ta organizacija na svoji spletni strani, bodo takrat “vsi izdelki postali storitve”. 

To pomeni, da so že minili – kar se bo kmalu pokazalo še v večji meri – časi, ko si nekaj enkrat kupil in si to lahko uporabljal neomejeno dolgo, ker si bil lastnik te kupljene stvari ali storitve. Namesto tega bo obstajal nov sistem, v katerega nas že tiščijo. Po njem se bo zahtevalo, da najamemo vse: svoj dom, prevoz, pohištvo, lonce in vse ostalo.

Včasih smo tako lahko kupili programsko opremo, ki je bila na disku in si jo instalirali na svoj računalnik. Uporabil si jo lahko večkrat, torej tudi na drugih napravah, ker je bil program zapečen na zgoščenki. Danes je večina programske opreme dostopna prek, za zdaj še ugodne, mesečne ali letne naročnine. Dokler plačujete to naročnino, opremo uporabljate, potem pa lahko vsi vaši podatki, informacije in intelektualno delo shranjeno na osebnem računalniku, preprosto izpuhtijo v zrak. Čeprav je pristojbina za to opremo na prvi pogled nizka, cenovno dostopna, pa po seštevku v celotni življenjski dobi uporabe lahko hitro ugotovite, da boste  za ta “najem” plačali več, kot če bi program dokončno kupili in si ga enkrat namestili za vselej. Dokler se sami ne bi odločili, da boste star program pač zamenjali z novim, sodobnejšim.

Pomembna je energetska učinkovitost, ne pa življenje državljanov EU!

“Energetska učinkovitost je na prvem mestu”, pravi Evropska unija v dokumentu Energetska učinkovitost, kratek vodnik po EU (dosegljiv na portalu europa.eu). “Energetska učinkovitost je strateška prednostna naloga EU,” so zapisali v Direktivi EU 2023/1791. To lahko razumemo tudi kot sporočilo, da na prvem mestu niso življenja in standard državljanov Unije!

Evropska komisija na podlagi svojega modeliranja učinkov in izvedljivosti tega načrta predlaga, da se cilj iz direktive o energiji iz obnovljivih virov s 40 odstotkov, kot je bilo predlagano leta 2022 zviša na 45 odstotkov do leta 2030. Kot obnovljivi viri energije bi se uporabljali: sončna energija, vetrna energija, toplotne črpalke, uporaba obnovljivega vodika kot nadomestilo za zemeljski plin, biometan, bioenergije…

 V dokumentih EU zatrjujejo tudi, da so stavbe in promet poleg industrije glavni porabniki energije in ustvarjalci emisij. Stavbe naj bi bile odgovorne za približno 40 odstotkov porabe energije v Uniji, še ocenjujejo v omenjeni Direktivi EU. Torej ljudje, to lahko pomeni le, da v prihodnosti življenje v stanovanjih ne bo cenejše kot je zdaj, ampak bo edino dražje. Stavbe so namreč ključnega pomena za doseganje cilja Unije glede želene podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Biznis trgovanja z emisijskimi kuponi

Eden od idealov EU v boju proti fosilnim gorivom je načelo “onesnaževalec plača”. Cilj tega je, da bi zmanjšali količino ogljika v ozračju. EU si je domislil sistem trgovanja s kuponi za zmanjšanje emisij.

Trgovanje z emisijami je, kot pravijo evro birokrati, tržni pristop. Tako naj bi uveljavili nadzor nad onesnaževanjem okolja in zagotovili ekonomske spodbude za zmanjšanje količine emisij toplogrednih plinov, torej za onesnaženje okolja. Tako podjetja ob nakupu fosilnih goriv plačujejo kazni za ogrevanje stavb, za promet, za kmetijstvo… In potem te emisijske kupone prodajo posrednikom ter preko prodaje svojih izdelkov tudi končnim kupcem! Določeno je, da vsi plačujejo kazen, največ pa tisti, ki so na koncu verige v vlogi običajnega človeka. Neodvisno od tega, če kupujete gorivo na bencinski črpalki, ogrevate svoje stanovanje ali ste kmet, ki  obdeluje zemljo in potem pridelek prodate trgovski multinacionalki, le-ta pa ga zapakira končnemu potrošniku po večkratniku odkupne cene.

EU načrtuje, da se emisija ogljika v stavbah, prometu, kmetijstvu, pri odpadkih, v sektorjih malega gospodarstva do leta 2030 zmanjša za 40% glede na leto 2005. Še več. Komisija zdaj predlaga, da se trgovanje s temi emisijskimi kuponi razširi še na pomorski in letalski promet ter na druge onesnaževalce okolja. Seveda niti to, kot še marsikaj iz teh evropskih dokumentov unije, ne drži. Vse bo na koncu plačal končni potrošnik – mi, državljani držav Evropske Unije! Dražji bencin in dizel, dražje gretje, dražje električne avtomobile, drage prenove stanovanj… In plačevali boste-bomo dokler bo to možno, potem pa bo na vrsti prodaja nepremičnine: stanovanja, hiše, garaže, kmetijskega zemljišča, gozda, avta, čolna, jahte… In bomo srečni! Resnično, ko ne boste več v skrbeh ob vprašanju, kako boste plačali vse dražje položnice zato, ker “upravičeno” plačujete kazen za uporabo energentov, ki po mnenju evropskih birokratov škodujejo zdravju planeta.

Kaj pa uničevanje kmetijstva?

Ste se morda kdaj vprašali, zakaj želita Svetovni gospodarski forum in Evropska unija uničiti kmetijstvo? Zato, ker so kmeti še edini, ki imajo možnost, da to podnebno reševanje planeta preživijo, vsi drugi bodo izpostavljeni terorju in lakoti.

Nekaj dokazov, da se za življenje v mestih načrtuje takšen teror. Dokaz številka ena so tako imenovana 15-minutna mesta, ki se že gradijo na zahodu kot vzhodu poloble. V teh mestih nam bo vse na dosego roke ali noge. Strah nas je edino lahko, pod kakšnimi pogoji bomo lahko vstopili v takšno mesto in pod kakšnimi pogoji ga bomo lahko zapustili. Spomnimo se le obdobja pandemije in zaprtja države!

Dokaz številka dva je v Direktivi EU 2023/1792 (del 47), kjer piše: “Leta 2020 je več kot polovica svetovnega prebivalstva živela na mestnih območjih. Do leta 2050 naj bi ta delež dosegel 68%. Poleg tega bo treba do leta 2040 polovico mestne infrastrukture šele zgraditi….”.

Očitno je, da bodo mesta območja, kjer bo potekal nadzor in upravljanje z ljudmi! Lahko bi nas bilo strah zaradi vsega tega, kar nam pripravljajo, ko bomo umeščeni v sodobna taborišča 21. stoletja! Seveda nas ni strah, ker smo se naučili, da verjamemo v “svoje medije, novinarje, politike, zdravnike, stroko… in seveda birokrate EU”. Podobno kot smo v 80-ih letih minulega stoletja verjeli, da slogan Evropa zdaj prinaša državi in njenim državljanom bolj srečno prihodnost za vekomaj.

Danes že lahko na podlagi slišanega in prebranega trdim, da nam globalni scenariji v desetletjih, ki so pred nami, pripravljajo življenje, ko bomo brez lastnine in v vlogi najemnikov stanovanj, avtov in povsem običajnih vsakdanjih stvari. Bomo pa resnično v tistem hipu srečni, ker ne bomo več razmišljali in se ponoči preobračali v stresu, kako bomo kot “onesnaževalci” Zemlje našli dovolj denarja za plačilo vseh kazni. Potem nas bodo namestili v 15-minutna mesta, od koder bomo lahko šli v službo skoraj v copatih, kuhinje nas ne bodo obremenjevale, ker ne bomo imeli časa kuhati. In v takšnih mestnih oazah ne bodo nadzorovali le našega gibanja in dela, temveč tudi naše razmišljanje.

Če bomo razmišljali napačno in pisali besedila kot je to, ki ga berete ta hip, potem nas morda za nekaj časa ne bodo pustili v banko, trgovino, ali nas bodo omejili kako drugače. Dokler se ne bomo spametovali. Ampak, to še ni konec zgodbe. Do konca bomo prišli, ko se bomo vprašali, zakaj nam vse to počnejo?

Osnovni razlog ne tiči v profitu, tudi v želji po oblasti ne, temveč v besedici: depopulacija!

Priznam, da res ni enostavno sprejeti dejstva, kako naše vlade, tudi tiste, ki jih volimo, ne delajo v naše dobro, ampak nas želijo predvsem oropati in na koncu eksistencialno kot tudi fizično pokončati.

Podprite portal in prispevek s prostovoljnim prispevkom

Kako pokončati šest milijard ljudi?

Enega od odgovorov, na kateri način to narediti, nam poda Neil Record, nekdanji ekonomist Bank of England in avtor večih knjig, ki je za britanski The Telegraph 19. decembra 2023 zapisal: “Kaj bi se zgodilo, če bi ustavili prodajo nafte?” (op. av: pri tem misli na vsa fosilna goriva, poleg nafte tudi na premog in plin.)

Z odgovorom na zastavljeno vprašanje Neil Record nadaljuje po dnevih, s tem, ko napoveduje, kako bi lahko v enem letu zaradi tega umrlo šest milijard ljudi.

“Prvi dan – nič več pridobivanja premoga; zaprtje svetovnih naftnih in plinskih vrtin. Prvi, ki bodo občutili spremembo, bodo uporabniki plina. Nadzemne zaloge plina običajno niso tako visoke. Tako bi moralo Združeno kraljevstvo zelo hitro, recimo čez 10 ali 15 dni izklopiti svoj sistem za distribucijo plina, ker ta ne bi vzdržal visokega pritiska. To bi pomenilo, da bi se prekinila tudi domača oskrba. Plin bi prenehal dotekati in približno 21 milijonov gospodinjstev ali 74 odstotkov prebivalstva ne bi imelo več naprav za ogrevanje, toplo vodo in kuhanje. V paniki se ljudje za kuhanje in ogrevanje obrnejo na elektriko; toda počakajte…

Petindvajseti dan – Verjetno sem radodaren s časom, toda zaloge dizla in bencina bodo verjetno pošle 25. dan. To pomeni, da bi se ustavilo razdeljevanje hrane, zato bi prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od nakupa hrane, začelo stradati. V hudih izrednih razmerah v državi ne bi bile izvedljive mednarodne pomoči, saj bi se enak scenarij odvijal tudi drugod v razvitem svetu.  Situacija se ne bi dotaknila le izoliranih podeželskih skupnosti, ki bi bile kmetijsko samozadostne..

Petdeseti dan – V urbanem svetu bi veliko ljudem grozila smrt zaradi lakote. V 50-ih dneh po koncu oskrbe s fosilnimi gorivi bi se porušil javni red in mir. Predvidevam, da bi prišlo do množičnih spopadov in pokolov z vse bolj obupanim iskanjem sredstev za preživetje. Tudi bolezni bi se razbohotile, ker brez elektrike ne bi bilo oskrbe z vodo in odtoka odplak; grozile bi kolera, griža in vse druge viktorijanske bolezni…

Stoti dan – Po približno treh mesecih odkar bi svet povsem ustavil nafto bo umrla približno polovica svetovnega prebivalstva; recimo štiri milijarde ljudi. Prvi, ki bodo umrli bodo revni ljudje v mestih. Sledil bo srednji in višji sloj; pri čemer bosta denar in status sčasoma postajala vse manj pomembna. Preživeli bi večinoma ljudje na podeželju, ki bi lahko preživeli od lokalne kmetijske pridelave ali od manjših zalog hrane. Dostop do hrane in varne vode za mestne prebivalce (torej za približno 55 odstotkov svetovnega prebivalstva v letu 2023) bi bil skoraj neizvedljiv, kajti vse običajne distribucijske poti za hrano se bodo ustavile, skladišča s hladilniki  za hrano bodo brez elektrike za ohlajanje. Ker ne bi bilo možno zagotoviti črpanja vode, tudi dostopa do čiste vode ne bi bilo…

Tristopetinšestdeseti dan – Morda bi še dodatni 2 milijardi ljudi stradalo ali zmrznilo, pri čemer bi dve milijardi  ljudi preživelo. Preostale zaloge hrane bi bile porabljene ali pokvarjene, bil bi neizogiben zlom javnega reda in miru, kar pomeni, da bi mnogi umrli nasilne smrti. Konkurenco trga za omejene vire bi elegantno rešili z umori in s kaosom. Sredstva za zaustavitev poskusa “pravične” ustavitve nafte bi izginila in prihodnost ljudi na planetu bi bila negotova bolj kot kadarkoli prej v zgodovini človeštva. Množično izumrtje ljudi bi družbe oropalo njihovih kultur, izobraževanja in načinov preživetja. Sledila bi nova temna doba…”

Neil Record v sklepnem delu svojega besedila zapiše, da ne trdi, da je svet za vedno v primežu fosilnih goriv. Daleč od tega. Zaveda se, da je zgodovina pokazala, da je človeška civilizacija dejansko zgodba o nenehnih spremembah. Ljudje smo iznajdljivi in prilagodljivi, tudi fosilna goriva imajo svoj konec. Tako se bodo počasi razvili novi, cenejši viri energije, izpopolnili se bodo novi načini shranjevanja in prenosa energije, uporaba fosilnih goriv bo počasi postala preteklost.  Pri tem  Neil Record poudari:” Ampak za prehod iz enega sveta v drugi svet je potreben čas, ne pa nasilje, ki nam ga obljubljajo birokrati EU in podobni scenaristi prihodnosti.”

Danes se je še možno upreti, jutri bo to težje!

 Že omenjeni Mercola se v že navedenem besedilu sprašuje o tem, kaj potem narediti glede vsega skupaj. Pravi, da podpira Bull-Hansenov poziv k mirni nepokorščini. “Zdaj moramo biti neposlušni,” pravi. Alternativa je sprejetje suženjstva. Prihajajoči suženjski sistem ne pomeni le odvzema človekovih pravic in odpravljanje svoboščin, ki smo jih uživali celo življenje; tudi tako preprostih kot so svoboda potovanja, ko to želite in kamor želite. Gre tudi za odpravo nas samih, našega bogastva in odpravo možnosti, da bi si bogastvo ustvarili v prihodnosti. Ne poskušajo vam vzeti zgolj možnosti, da bi bili lastnik svojega doma in bi na ta način kopičili generacijsko bogastvo, ustvarjali torej premoženje tudi za zanamce. Tudi z digitalno valuto centralne banke (CBDC) na primer ne boste imeli obresti za svoj denar, lahko pa vam bodo narekovali kdaj in kje ter koliko svojega denarja lahko porabite; določili vam bodo datume veljavnosti vašega denarja. 

Agenda globalistične združbe za razred sužnjev brez pravic, svoboščin in izbire

Če se strinjate s temi “zelenimi” predlogi, s katerimi utemeljujejo te posebne sheme prenosa bogastva, potem aktivno izbirate revščino in suženjstvo zase, za svoje otroke in vse nadaljnje zanamce. Razgradnja takšnega globalnega sistema nadzora potem, ko bo ta enkrat vzpostavljen, bo namreč izjemno težka, še opozori Mercola.  In pri tem postreže z vprašanjem. “Kako se boš uprl, ko ti lahko vlada zaseže bančne račune po mili volji, ti ne dovoli, da greš v trgovino po živila, te pošlje v internirano taborišče za nadzor okužb, da bi zaščitila “javno zdravje”, čeprav ne boš bolan, programira tvoje električno vozilo tako, da boš gibljiv le znotraj določenega območja in na enak način kaznuje vse, ki jih poznaš, in to preprosto zato, ker oni poznajo tebe?”

In če se vrnem zdaj nazaj k velenjski zgodbi položnic za toplotno ogrevanje. Globalistična zelena agenda bo uspela le, če jo sprejmemo. To pomeni, da njeni akterji za uspešno izvedbo potrebujejo našo množično poslušnost. Do poslušnosti ljudstva pa ti globalni zarotniki prihajajo predvsem tako, da prebivalstvo prestrašijo. Ta tehnika se je uporabljala med pandemijo, uporablja se danes v vojni z Ukrajino, izvaja se pri strašenju s podnebnimi spremembami. Običajen človek je v poprečju nemočen, da bi se zoperstavil manipulacijam in lažem elite. Tudi zato je za vse nas v Sloveniji pomemben razplet omenjene velenjske zgodbe. Zakaj?

Usoda velenjskih položnic za gretje nam bo v Sloveniji dala jasen odgovor na pomembno vprašanje o naši prihodnosti oziroma o tem, ali bo ljudstvo sprejelo izgubo lastništva in svobode. In zakaj so kot lakmusov papir našega zasužnjevanja izbrali Velenje?

Najprej, po mojem mnenju zato, ker je v Velenju veliko priseljencev iz Bosne ter s Kosova in Makedonije, ki so prišli v to mesto kot delavci, ne kot borci za svobodo in človekove pravice Slovencev. Dve leti sem preživel v Velenju in po 22. uri ni nikjer žive duše niti na ulicah niti na cesti, kajti delavci so tiho, oni spijo in se pripravljajo na zgodnji začetek novega delovnega dneva. Od njih se ni pričakoval upor.

Enkrat so prav tako že uspeli premagati Velenje, ko so občinski veljaki brez velikega protesta sprejeli zeleno agendo o zaprtju premogovnika; za tem so “poslovneži” za delo Teša začeli uvažati premog iz Indonezije; koliko provizije pri tem kam in komu odkaplja je že čisto druga zgodba! In po tej zgodbi na velenjskih tleh ni obrodilo tretje pojasnilo glede enormno visokih položnic za ogrevanje. To je bilo, češ, da je energija zaradi ukrajinske vojne na  evropskih tleh in nasploh zaradi globalnega kaosa v svetu vse dražja in so torej tudi podražitve ogrevanja logične. Tokrat so se ušteli pri tem, da vsaj stari Velenjčani in priseljenci vedo, da je pokojni župan, ki velja tudi za graditelja Velenja, Nestl Žgank domislil sistem, po katerem se je Velenje vrsto let grelo brez visokih stroškov, s stranskim produktom Teša oziroma toplo vodo, ki je po ceveh dotekala v velenjske bloke in hiše.

Če zlomijo upor v Velenju bi to pomenilo, da bodo tudi v drugih delih Slovenije bolj ali manj mirno sprejeli to globalistično zeleno agendo obubožanja in posledično razčlovečenja vse večje množice ljudi, ki jim bo človeku dostojno življenje le še spomin na neke druge čase. Odločitev vsakega posameznika je, kaj bo sprejel: “hinavsko” solidarnost in pomoč “ubogim”, ki postanejo ubogi zaradi sistema in ne lastne nesposobnosti ali argumente številnih, tudi v tem tekstu povzetih avtorjev, ki razkrivajo dolgoročne posledice opevane zelene agende, domnevno za planet, a dejansko proti ljudem tega planeta. Globalistična shema prenosa bogastva se je torej začela…