BISERKA POVŠE TAŠIĆ -

02.08.2023

Vir razočaranj so ponavadi pričakovanja. Ker v tem primeru moč o sebi in odločanju predamo v roke nekomu drugemu, upajoč, da bo nekako že razbral, kaj potiho v sebi pričakujemo. In ker ljudje – pa čeprav mnogi pravijo, da je to mačji kašelj – praviloma ne znamo brati misli sogovornikov, pokukati v njihove miselne sinapse, se zgodijo razočaranja. Pričakovanja so tako poglavitni razlog za eskalacijo konfliktov. In spet smo pri abecedi komunikacije.

S pričakovanji vstopaš v vlogo žrtve

Če namreč glasno in jasno ne ubesedimo, kaj pričakujemo od sogovornika, to je lahko tudi država in konkretno vlada, če smo v vlogi državljanov in prebivalcev, neizogibno sledijo razhajanja. In mislim, da se v Sloveniji na mnogih ravneh družbe nahajamo prav na točki, ko so pričakovanja posameznih slojev in skupin na eni ravni, pričakovanja gospodarstva na drugi, pričakovanja vladajoče elite pa na tretji ravni.

Kako najti skupen imenovalec? Mislim, da ta hip enoznačnega odgovora na zastavljeno vprašanje niti z uporabo jokerjev v kakšnem Milijonarju ne bi uspeli najti. Ampak v tem je past. Saj ni treba, da vsi isto mislimo. Prav različni pogledi, demokratična razprava z argumenti in razmislek izven okvirov nas bodo kot družbo lahko popeljali iz krize v kateri smo se, bipolarno sprti med seboj, znašli. Pa čeprav nas je samo dvakrat milijon…

Ali prodaja izpolni pričakovanja vseh vpletenih?

Ker živimo v svetu, ko vsi vsem marsikaj prodajamo – kar mimogrede ni nič narobe, ker pač skušamo dati, to kar zmoremo in znamo na trg nekomu, ki morda prav ta hip to potrebuje – naj pričakovanja ponazorim s tremi vrstami prodajnih pristopov.

Prva je vsem znana stara, dobra tehnična prodaja po sistemu južnega reka »davi ga ko zmija žabu«, kar pomeni, da prodajalec ne odneha dokler čuti, da ima stranka še kaj denarja v denarnici. Naslednja je strateška prodaja, ko pristopimo k stranki tako, da jo brez siljenja pripeljemo v nakupni proces na način, da se bo k nam vrnila še po kakšen izdelek ali storitev.

V duhu kvantne fizike in transurfinga pa je meni osebno najbliže energetska prodaja, kajti gre za preprosto menjavo energije. In če se na prodajnem mestu znajdeta dve povsem različno energetsko, vibracijsko in komunikacijsko naravnani osebi se nujno zgodi prizma razočaranj. Morda ste tudi vi že kdaj rekli: «Mi je hotel tole na vsak način prodati, a se nisem dal.«. No, razočaranje pa nastopi, ko na koncu vendarle kupimo nekaj in je rezultat dosti drugačen od tega, kar smo od storitve ali izdelka pričakovali.

Zakaj so »prepričanja« eden od najbolj konfliktnih filtrov?

Filtri ali naš notranji zemljevid, ki narekuje, kaj bomo izgovorili, kaj zapisali, tudi kako odreagirali v neki težavni situaciji (s soočenjem, z obupavanjem ali z begom) so preprosto povedano komunikacijski šumi, ki nam lahko še kako popačijo realnost, ki jo živimo.

Naj vam samo navržem in spodbudim k samoizpraševanju: kako bi se kaj odzivali na slovensko družbo, kjer pod bremenom zadolževanja, neučinkovitosti, vse večje nedostopnosti ječijo tako rekoč vsi sistemi in podsistemi, ki tvorijo našo državo, če bi bili: a) mlajši, b) drugega spola, c) drugače vzgojeni, e) bi podedovali povsem drugačne gene, f) bi si na življenjski poti doslej nabrali kopico drugačnih izkušenj, g)bi se ta hip dobro počutili in ne bi bili žrtev slabih navad ter h) bi imeli morda za kanček boljši značaj od tega, ki ste si ga pridelali na poti življenja – torej tukaj vmes, kjer sta letnici rojstva in smrti?

Nekatere sem s tem dooooolgim naštevanjem izbir spravila v stres. Namenoma. Ste se prebili skozi ali ste le nehali brati? Poleg navad se mi zdi, da so prav prepričanja tista, ki nas kot posameznike in posledično družbo pehajo v večne izgovore. Ali kot pravi eden od mojih poslovnih partnerjev, direktor Elementum Peter Slapšak: »Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor!«

In izgovori v slovenski družbi

Eno od ključnih vprašanj, ki se mi zastavljajo v letu obljubljenih reform se glasi: »Ali lahko nekdo, ki je del problema, ponudi tudi rešitev zanj?« Odgovorite si sami.

V enem od komentarjev v enem od osrednjih slovenskih medijev sem zasledila mnenje novinarke, ki je celotno profesionalno pot preživela na varnem v javnem sektorju. »Pametovala« je, da trenutni menedžerski sistem vodenja vlade prinaša veliko negotovosti glede samih rezultatov dela in reform.

Povedati moram, da zgodbe »novih obrazov« nisem volila, toda kljub temu premorem toliko distance do lastnih prepričanj, da lahko rečem naslednje. Če bomo v tej državi vse počeli na enak način – torej zdravili zdravstvo, šolstvo, plačni sistem v javnem sektorju… – tako kot smo to počeli 30 let, pač ne bo nič drugače. Kot država bomo zagotovo še bolj zadolženi, kot državljani pa še bolj obubožani.

V duhu nihal transurfinga bi torej moj poziv, namesto praznih komentatorskih besedičenj na temo ocenjevanja teh in onih, bil sila preprost. Zazrimo se vsi vase in poskušajmo čim bolj dobro opraviti to, kar delamo. Usmerimo se v prihodnost osredotočeni na želene rezultate. Postanimo boljša različica samih sebe in svet bo postal boljši, tudi ta naš vse bolj zatohli, slovenski stvarnosti.

In začnemo lahko že na mikro ravni. Ko se v teh tednih pri 57-ih poleg komuniciranja, ki je moja strast, učim še čisto novega poklica naletim na ljudi iz zelo različnih izobrazbenih in socialnih plasti družbe. Veliko je izrednih posameznikov, ki so tudi v svojem mikro okolju iskreno želijo nekaj spremeniti na boljše.

Se pa zgodi, da naletim tudi na kopico takšnih, ki so nagnjeni k nagajanju in zahrbtnosti namesto, da bi v lastno dobro in dobro bližnjih preprosto stopili skupaj in naredili nekaj boljšega. Bogatijo pa me oboji. Kajti na svoji življenjski poti sem se navzela že malce modrosti ostarele dame. In se zavedam, da ni moje poslanstvo, da bi kogarkoli spreminjala. Karkoli počnem se trudim početi iz srca, z vso energijo in na najboljši možni način. Na negativne vibracije pa se že dolgo ne odzivam. Ali kot sem dejala pred kratkim kolegu iz študentskih let: »Do zlobe in neumnosti imam ničelno toleranco.« Pomeni: obrnem se proč in grem dalje.

Ste del problema ali rešitve?

Reforme Slovenije bodo postale stvarnost, ko si jih bomo vsi resnično želeli. Ini ko bodo s svojih vrhov sestopili tisti, ki jih gledamo že desetletja, ko iz cone ugodja vpijejo, kaj vse bi moralo biti drugače. Prav želim si med sindikalnimi voditelji videti mladega učitelja ali učiteljico, ki bo svojim starejšim kolegom po eni strani povedal, da so se časi spremenili in je mlade treba začeti učiti drugače; po drugi pa bo iskreno spoštoval njihove bogate izkušnje in jih vključeval v delo in stroko z zaupanjem in spoštovanjem.

Kaj je pravzaprav merilo učinkovitosti v šolstvu? Število zlatih maturantov že; pa morda še kaj? Kaj je pravzaprav merilo učinkovitosti v zdravstvu? Morda to, da zdravnik na primarni ravni pravočasno postavi pravo diagnozo in človeka reši pred nepotrebnimi zapleti, tudi izgubo življenja? Ne vem, sprašujem. Začnimo si postavljati vprašanja. In dajmo v pogajanjih za slovenski jutri priložnost generaciji, ki je naša prihodnost.

Za vse, ki s(m)o dali mladost za svojo domovino pa je tudi treba poskrbeti na spoštljiv način. Ne z miloščino, temveč s poštenim plačilom za delo čistilk, sobaric, negovalk, varušk… skratka resetirajmo družbo na način, da bomo dostojno poskrbeli za ljudi, da bodo lahko živeli od svoje plače. Ne vem, je tudi koga med vami stisnilo pri srcu, ko je v isti informativni oddaji z nekaj minutno razliko lahko najprej prisluhnil solzni kuharici, ki si ne more privoščiti dopusta, še preživeti ne more; hipec za tem pa je v naslednjem prispevku eden od sodržavljanov hitel pojasnjevati, kako so pravkar prišli s smučanja, zdaj gre z družino na Maldive, potem bodo pa še malo smučali. Ljudje božje, pa kje mi živimo? Je to ta Slovenija Švica, ki smo jo izbirali? Skrajni čas je, da o prihodnosti slovenske države in hkrati naše domovine začnejo odločati tisti, ki prihodnost imajo: generacija 30 plus (in manj).

Prispevek je bil objavljen 4. februarja 2023 v okviru novičnika Prisluhni si na linkedinu – zametku današnjega medijskega portala Prisluhni si: človek, družba, narava.

Delite objavo na socialnih omrežjih

Vsak prispevek v Prisluhni si lahko nagradite s prostovoljno donacijo oziroma plačilom po lastni presoji, kaj je po vašem mnenju poštena cena za opravljeno intelektualno delo.

TRR: SI56 1010 0006 0710 355
odprt pri Banka Intesa Sanpaolo d.d.

založnik e-tednika Prisluhni si. Z Biserko:
Agencija BiTi, To Be Agency, Biserka Povše Tašić s.p.
Namen: donacija
koda: CHAR
referenca: brez (ali SI00 0000)

Za nakazilo donacije s funkcijo slikaj in plačaj, poskenirajte zgornjo QR kodo ter vpišite želen znesek za donacijo.