NAZAJ K NARAVI  –  Stara cesta, 11. novembra

biserka@zbiserko.si

Staro reklo pravi, da ti pri hiši nikoli ne zmanjka dela.  Nekateri so prepričani, da je lastna nepremičnina lahko vreča brez dna. Sama mislim, da je vse v življenju stvar prioritet in tudi normalnega vrstnega reda opravil za redno ali malo bolj investicijsko vzdrževanje. Da se čemu priučiš in kaj sam postoriš je vedno prijeten izziv. Vedno pa to ne gre in pravi mojstri so nepogrešljivi.

Tokrat se je v Prekmurju mudil Velenjčan iz Pesja, krovec Miha Šojat, sicer šef kavarne  Bar Terasa v Šoštanju; pred leti se je domala celotne krovske umetnosti priučil pri mojstru, ki si je poškodoval hrbtenico in tega dela ni mogel več opravljati, predal mu je posel in dragocene napotke ter znanje. Skupaj s kolegom Davidom, prav tako samostojnim podjetnikom, sta najprej snela stare žlebove. Dobrih pet desetletij so imeli na križu in krpanje luknjic tu in tam se je po nekaj nalivih pokazalo za Sizifovo delo. Tudi temeljna osvežitev ene od teras je morala počakati najprej na to, da bo od zgoraj nehalo kapljati in curljati. Pred zimo smo tako spravili pod streho nove žlebove in podoba od prej in zdaj je tudi na pogled, ne le funkcionalno, bolj všečna.

In nasvet mojstra glede streh in žlebov? Kakšnih 50 let je ponavadi tista doba, ko je vendarle treba pomisliti, da bi utegnilo tudi kaj pricurljati z vrha v notranjost. Pomembno je, da strešnike tudi redno čistimo; tisti bolj na severni, vlažni strani praviloma prej popustijo tudi zaradi nabiranja mahovine, vlage…  Na bolj sončni legi hiše tudi streha zdrži dlje. Sicer pa Miha odsvetuje ravne strehe brez  napušča, ki so kar marsikje sodobna modna muha; to, da se hitreje umaže fasada je namreč samo eden od problemov ravnih linij…

Material in par ali dva pridnih rok

Vizualizacija ali končna podoba tistega, kar bi rad imel v sklepni fazi, je ključnega pomena, če se morda odločate za nakup starejše hiške kje v naravi. In potrpežljivost se tudi izkaže za pravšnji pristop, čeprav priznam, da sama na to lastnost ne morem biti ravno ponosna. Ali povedano drugače: prvi del potrpežljivosti mi je z odraščanjem privzgojil sin; kajti, vse, kar bi jaz kot mama rada opravila na hitro se je na koncu prilagodilo njegovemu tempu in dinamiki. In drugi del doze potrpežljivosti me uči življenje v hiški, obdani z naravo. Je pa res, da narava diktira svoj tempo in počasi se umiriš in sprevidiš, da po mokri travi pač ne moreš tacati, kositi in ne vem kaj početi.  Umiriti se je treba.  In tako v teh dneh tudi sama rajši posedim na toplem ob kaminu in se lotevam svojih nalog ob računalniku in v večini na daljavo.

Pri načrtovanju del, iskanju izvajalcev, nabavi materiala lahko kaj hitro ugotoviš, da na obrtniškem trgu vse bolj cenijo delo. Nič narobe, mojstri so pač zelo iskani; dobri in zanesljivi, ki svoje delo opravijo do konca še toliko bolj. Se je pa potem treba zazreti resnici v oči in si odgovoriti na vprašanje, ali boš postavil ograjo, ki ti jo ponudnik naračuna na 1.700 evrov, od tega je dobra polovica odpadla na stroške dela, ali pa si boš spomladi načrtovano ograjo za zamejitev dvignjenih gred, umislil v drugačni, lastni izvedbi. Nekako je pač treba obvarovati pridelke pred občasnimi gozdnimi obiskovalci: srnami, divjimi zajci…

Ni vse za proč ali večna dilema, kako bi še lahko kaj “ponucal”

Paleta, na kateri ti na primer pripeljejo 1,8 kubičnih metrov posušenih bukovih drv (po ceni od 180 do 230 evrov, vključno z dostavo), je lahko breme na dvorišču ali pa postane dodana vrednost. Mimogrede: palete na trgu se odkupujejo in tudi prodajajo. Nekaj barve in utrjena plastična folija na vrhu pa lahko spremenita namembnost palete in ponudita ustrezen prostor za shranjevanje, ne le drv, ki se bodo zložena potem sušila za porabo naslednjo zimo. Še lične cvetlične lončke na vrhu in en odpadni material manj.

Ko v teku dneva že drugič napolniš stekleno skledo, kamor se odlagajo odpadki od priprave hrane, ki bodo končali v kompostniku,  pa se začneš spraševati  za kaj vse bi lahko koristno uporabil kakšne olupke in na prvi pogled samo odpadle tekočine, ki nastanejo pri kuhi. Če kaj, potem mi je ta prehod bliže naravi zagotovo ponudil malo drugačno perspektivo na življenje kot poprejšnje bivanje v blokih. Vse, kar daš vase namreč nekje prileze ven. Tudi z greznico ni nič drugače.  Biološka čistilna naprava bo tako eden od naslednjih izzivov.

Po vratih še okna ali stavbno pohištvo za več toplote

Takojšnja menjava vhodnih vrat je bila povezana z marsičem, tudi s preprostim dejstvom, da “energija prihoda” v nek objekt zelo vpliva na naše počutje v njem. Za bližnjo prihodnost so na spisku okna in vrata – torej stavbno pohištvo in dilema: vztrajati pri lesenih oknih in polknih ter se potegovati za subvencijo pri Eko skladu, ko bo ta na voljo ali se odločati za cenejše pvc opcije brez subvencije.  In potem pridemo nižje na spisek nujno in potrebno; povezan je s pranjem strešne kritine in  tlakovanjem nekdanje vinske kleti, ki je po Predragovi zaslugi že precej spremenila podobo: precej na boljše in je pravo izhodišče za kakšen domači velnes v bližnji prihodnosti.

V rubriki Nazaj k naravi preberite še:

Bolj varno do idile v hiški s pomočjo Eme, Lidije in Predraga

Nič ni za proč ali Urškino komopostiranje

O bitki z mravljami in komarji

Zakaj bežimo iz mest na podeželje?

In kako čim bolj izkoristiti sedanji travnik in nekdanji vinograd?

Če delo in življenje v hiški sprejmeš kot priložnost za življenje v svobodi, blizu srnam, zajcem, pticam in tudi manj prijetnim bitjem, s katerimi potem biješ boj miroljubne koeksistence (mravljice, kakšen pajk, pa še kaj) kot način pestrosti tuzemeljskega bivanja, ni nič od naštetega hudo. Je pa pomembno, da seveda ne pozabiš tudi na druge čare življenja in trenutke tukaj in zdaj. Če ne lahko vaša želena oaza nekje v miru hitro postane vreča brez dna.

Namig pri načrtovanju bi torej bil, da je še kako pomembno ločiti med pomembnim in nujnim,  mojstri in pristopom “naredi sam” ter se seveda raztegovati kolikor pač lahko pokrije finančna odeja. Kajti vsaka ponudba mojstrov se na koncu še malo “popravi” – nikoli navzdol.  Nepredvidenih pojavov in izzivov pri starejših objektih pa je seveda vedno dovolj. Ponavadi se pokažejo, ko začneš nekaj kopati in naletiš na kakšno nepričakovano oviro…

Najin naslednji izziv bo, kako oplemeniti dobre tri hektarje sedanjega travnika, del nekdanjega vinograda in malce gozda. Biti samooskrben in morda še turistično, kmetijsko  – pridelovalno zanimiv? To bo naloga za leto 2025.  Prebliski gredo v več smeri: od borovnic, buč, starega sadnega drevja, urejenega travnika z nasadi, ki bodo omogočali samooskrbo in prijetno posedanje obiskovalcev v hladu dreves… Pa poleg jedilnega grozda v preostalem delu vinograda morda še …  Namesto pogleda na prometno cesto z balkona stanovanja lahko dnevi in tudi delčki noči minevajo v načrtovanju in sanjah, kaj bi še lahko… Ne v smislu samega cilja, bolj z vidika poti, načina življenja, ki v bližini z zemljo in s prijaznimi ljudmi, ki jo obdajajo, navdihuje in poživlja duha in telo.

Nazaj k naravi je zakon

Zagotovo bi bilo bolj mirno in dolgočasno ter varno nadaljnje življenje na poti v tretje življenjsko obdobje preživotariti v nekdanjem stanovanju. Je pa seveda treba odgovoriti na preprosto vprašanje: “Smo tukaj, da životarimo ali da živimo svoje sanje”. Jaz sem se premaknila in izbrala drugi del možnega odgovora. Ko mi kdo od znancev ali prijateljev reče, češ, ja, ti si lahko tvegala, jaz ne morem, se samo še nasmehnem. In jim odgovorim: “Nisi drevo. Človek si. Če ti ni všeč tam, kjer si, se preprosto premakni.” In vzemi vajeti življenja povsem v svoje roke. Tudi pri hiški je tako. Ne sme ti sama diktirati tempa in obsega dela… “slišati” se morata in delovati v sozvočju.

Veselim se zime. Prijetno toplo diši po lesu. In po dolgotrajni bolniški, ki se danes končuje, nadaljujem priprave na predavanje Slovenščina z Biserko za tujce ter delavnico za podjetje na temo Obvladovanje stresa s komunikacijo in z notranjimi vajami. Ob dišeči kavi in lokumu, s pogledom na jaso…in v miru, ki ga kar slišiš.:))

 

 

Predstavite svoje podjetje: izdelke in storitve ter zaposlene – mojstre, ki lahko olajšajo izbiro pri osvežitvi ali prenovi in življenju v duhu samooskrbe in trajnosti . Postanite partner rubrike NAZAJ K NARAVI.

Info: marketing@zbiserko.si

 

 

 

Izberite si prostor za vaš oglas ali se dogovorite z marketingom za PR zgodbo po vaši meri.